V gozd lahko pripeljemo po kar dobri gorski cesti, prijetni pa so tudi dostopi po planinskih poteh. Nekaj je markiranih, še več pa je kolovozov in neoznačenih stezic. Pravzaprav gremo čez gozdnate južne strmali pod vasico kjerkoli, na nekaj mestih pa se vseeno moramo izogniti skalovju ali preveč strmemu gozdu.

Koliko časa ljudje že bivajo na tej uravnavi ne vemo. Umaknjena v svojo naravno okolje vasica nima bogate zgodovine, le med drugo svetovno vojno je bila naklonjena partizanskemu gibanju, zato so jo proti koncu vojne Nemci požgali. Danes je sicer kar precej obiskana, a v glavnem zato, ker je izhodišče za planinske vzpone na Kriško goro in Tolsti vrh, nad vasjo pa je tudi vzletišče za jadralne padalce. 

Pod Gozdom so, malo dvignjene nad Gorenjsko ravnino, vasi: Križe, Senično, Golnik in Svarje, nad Seničnim pa je še Vetrno. Iz vseh teh vasi gredo v Gozd tudi peš poti (T2). Poti iz Križ, Golnika in Svarij so markirane, še ena takšna pride gor celo iz Tržiča. Več orientacijskih težav imamo s kolovozi in nemarkiranimi potmi, ki tudi pridejo v Gozd z vseh strani. Moj zemljevid na koncu poglavja kaže nekatere od njih.

Iz Križ, 508 m, v glavnem hodimo po cesti, ki se vzpenja proti severovzhodu. Markirana pot naredi nekaj bližnjic. 1 h 15 min. V Golniku, 537 m, vzpon začnemo pod bolnico, katere kompleks nato obidemo po zahodni strani in nadaljujemo po poti, ki se vzpenja proti severu. Hodimo po kolovozih in stezah, po 1 h pridemo do cerkvice. Iz Zaloga, 535 m, nadaljujemo po cesti v bližnje Svarje, nato pa v isti smeri naprej proti severozahodu. Markirana pot gre skozi gozd in nas naposled pripelje na travnike pod Gozdom, malo kasneje pa k cerkvici. 1 h.

Laznikarjeva zijalka

To 47 m dolgo in 12 m globoko jamo je malce težje najti. Zanimiva je zaradi arheoloških odkritij (kurišče, kosti jamskega medveda), ki namigujejo na to, da bi utegnila biti v neolitiku lovska postojanka. Sicer pa na stenah najdemo nekaj jamskega mleka in menda tudi svojevrstnih insektov.

Do jame najhitreje pridemo iz Golnika. Še preden iz Kranja pripeljemo do bolnice, skrenemo desno in se mimo Malijevega gradišča (tudi arheološka lokaliteta) peljemo gor, lahko prav do zadnjih hiš. Od njih nadaljujemo po kolovozu levo gor v gozd, po ostrem desnem ovinku pa proti severovzhodu. Mimo odcepa za manjši kamnolom nadaljujemo še do najvišje točke kolovoza, s te pa spet levo gor v breg, na nekdanji kolovoz, ki mu sledimo gor v breg. Ko se konča, je jama v skalovju nekaj deset metrov nad nami (višina: 745 m).

Grad Gutenau

Druga zanimivost pa je grič, na katerem je nekoč stal grad Gutenau. A tam ob obisku ne vidimo kaj dosti - le dva obrambna jarka in izravnani vrh hriba. Do gradu pridemo po zahodni varianti poti z Golnika v Gozd. Od ceste gremo na gozdnat greben, po katerem gre ves čas dobra steza proti severu. Na razcepih se držimo zgornjih poti, Gutenau je stal na vzpetini na levi.

Nad ruševinami Gutenaua nato že prvi kolovoz zavija proti desni (SV), nakar se pridruži markirani poti od bolnice. Ob tej velja omeniti še skalnati rob (desno od poti), imenovan Skalca. Z njega je kar lep razgled po Gorenjski.