Skupina Storžiča > Storžič > Javorniški žleb
Javorniški žleb
Javorniški žleb
⛷️ 3. Javorniški žleb, 4 h 15 min (3 h 45 min), AD (T2)
⛷️ 3. Javorniški žleb, 4 h 15 min (3 h 45 min), AD (T2)
To je zahteven turni smuk (s 620 m na 2132 m, 1520 m višine). Nekateri predeli – pod vrhom – so strmi in izpostavljeni. Zato se ture ni dobro lotiti v zelo trdem snegu. Po drugi strani pa je v Javorniškem žlebu velika nevarnost plazov. V dobrih razmerah pa je smuk z vrha Storžiča zelo lepo doživetje.
To je zahteven turni smuk (s 620 m na 2132 m, 1520 m višine). Nekateri predeli – pod vrhom – so strmi in izpostavljeni. Zato se ture ni dobro lotiti v zelo trdem snegu. Po drugi strani pa je v Javorniškem žlebu velika nevarnost plazov. V dobrih razmerah pa je smuk z vrha Storžiča zelo lepo doživetje.
Ta opis je uporaben tudi za letne razmere, saj tedaj ni nič drugače – smer poti je ista (s 730 m na 2132 m, 1410 m višine, vzpon kake pol ure hitrejši). Tura je sicer visoka, a dokaj lahka in celo nekoliko dolgočasna.
Ta opis je uporaben tudi za letne razmere, saj tedaj ni nič drugače – smer poti je ista (s 730 m na 2132 m, 1410 m višine, vzpon kake pol ure hitrejši). Tura je sicer visoka, a dokaj lahka in celo nekoliko dolgočasna.
Obrnjenost pobočij na jugozahod, vršna strmina pa na vzhod. Spodnjih 600 m je redek gozd, zgoraj pa strma, široka grapa in vršno pobočje. Oprema: Običajna turno smučarska oprema, srenači, cepin, priporočljive dereze. Poleti le dobri čevlji in pohodne palice.
Obrnjenost pobočij na jugozahod, vršna strmina pa na vzhod. Spodnjih 600 m je redek gozd, zgoraj pa strma, široka grapa in vršno pobočje. Oprema: Običajna turno smučarska oprema, srenači, cepin, priporočljive dereze. Poleti le dobri čevlji in pohodne palice.
Dostop: Turo začnemo v Povljah, 620 m, kamor pripeljemo iz Trstenika. Poleti je z avtom mogoče še kakih 100 m višine nad vas, kjer je veliko parkirišče.
Dostop: Turo začnemo v Povljah, 620 m, kamor pripeljemo iz Trstenika. Poleti je z avtom mogoče še kakih 100 m višine nad vas, kjer je veliko parkirišče.
3a. Povlje - Javorniška planina. Iz Povelj gremo po gorski cesti, ki se vzpenja naravnost proti severu. Na mestu, kjer zavije desno proti vikendom, levo pa gre vodoravno proti grapi kolovoz, je parkirišče. Tam cesto zapustimo in gremo po markirani poti v isti smeri. To je Dolenčeva pot na Veliko Poljano in tudi na Javornik. Po približno 50 minutah vzpona se pot razcepi. Na Veliko Poljano gre levo, mi pa se držimo desno. Vzpenjamo se po gozdni cesti in skozi redek gozd, ki bo omogočal prijetno smučanje.
3a. Povlje - Javorniška planina. Iz Povelj gremo po gorski cesti, ki se vzpenja naravnost proti severu. Na mestu, kjer zavije desno proti vikendom, levo pa gre vodoravno proti grapi kolovoz, je parkirišče. Tam cesto zapustimo in gremo po markirani poti v isti smeri. To je Dolenčeva pot na Veliko Poljano in tudi na Javornik. Po približno 50 minutah vzpona se pot razcepi. Na Veliko Poljano gre levo, mi pa se držimo desno. Vzpenjamo se po gozdni cesti in skozi redek gozd, ki bo omogočal prijetno smučanje.
Postopno pot začne težiti vedno bolj v desno (proti severovzhodu). Po 2 h pridemo iz gozda in nad seboj zagledamo kočo na planini Javornik, 1392 m.
Postopno pot začne težiti vedno bolj v desno (proti severovzhodu). Po 2 h pridemo iz gozda in nad seboj zagledamo kočo na planini Javornik, 1392 m.
3b. Velika Poljana - Javorniška planina. Planini povezujeta dve poti, obe sta primerni le za pohod v letnih razmerah. Spodnja je markirana in naredi precej manj vzponov in sestopov. Je pa na nekaj mestih ozka in še posebno pri prečkanju strmih gozdnatih pobočij zahteva nekaj dodatne previdnosti. Najprej gre čez pobočja proti JV, nato proti vzhodu, čez skalnat prehod in mimo votline, primerne za vedritev. 30 min, T2. Druga, nemarkirana pot, pa gre z vrha Velike poljane in je videti kot nekdanji kolovoz. Od koče se torej nekaj deset metrov vzpnemo proti severu, tam pa skrenemo desno, na kolovoz, ki gre nad kočo. Pot je ves čas lahka, se pa skoraj 100 m dvigne. Nato se spusti na planino Javornik, Krničarjeva koča je kar precej spodaj. 30 min, T2.
3b. Velika Poljana - Javorniška planina. Planini povezujeta dve poti, obe sta primerni le za pohod v letnih razmerah. Spodnja je markirana in naredi precej manj vzponov in sestopov. Je pa na nekaj mestih ozka in še posebno pri prečkanju strmih gozdnatih pobočij zahteva nekaj dodatne previdnosti. Najprej gre čez pobočja proti JV, nato proti vzhodu, čez skalnat prehod in mimo votline, primerne za vedritev. 30 min, T2. Druga, nemarkirana pot, pa gre z vrha Velike poljane in je videti kot nekdanji kolovoz. Od koče se torej nekaj deset metrov vzpnemo proti severu, tam pa skrenemo desno, na kolovoz, ki gre nad kočo. Pot je ves čas lahka, se pa skoraj 100 m dvigne. Nato se spusti na planino Javornik, Krničarjeva koča je kar precej spodaj. 30 min, T2.
Na poti Velika poljana - Javornik
Pri koči na Planini Javornik
3c. Vzpon na vrh. Z Javornika nadaljujemo ves čas po grapi navzgor. Smer je vseskozi severovzhod. Orientacija je preprosta, skušajmo oceniti kolikšna je nevarnost plazov. V tem žlebu namreč sneg z vseh pobočij prileti v dno grape. Vzpon postane tudi vedno bolj strm. Še vedno lahko nadaljujemo s smučmi, če je višje sneg trd, nataknimo srenače ali pa dajmo smuči na nahrbtnik in nadaljujmo s cepinom v roki (in derezami).
3c. Vzpon na vrh. Z Javornika nadaljujemo ves čas po grapi navzgor. Smer je vseskozi severovzhod. Orientacija je preprosta, skušajmo oceniti kolikšna je nevarnost plazov. V tem žlebu namreč sneg z vseh pobočij prileti v dno grape. Vzpon postane tudi vedno bolj strm. Še vedno lahko nadaljujemo s smučmi, če je višje sneg trd, nataknimo srenače ali pa dajmo smuči na nahrbtnik in nadaljujmo s cepinom v roki (in derezami).
Tako se približamo vršnemu skalovju Storžiča. Svet nas sili v desno, kjer so pobočja malo manj strma. Doseči je treba sedelce, kjer se k vršni gmoti Storžiča priključi jugo-jugozahodni greben, ki nas ves čas spremlja na desni.
Tako se približamo vršnemu skalovju Storžiča. Svet nas sili v desno, kjer so pobočja malo manj strma. Doseči je treba sedelce, kjer se k vršni gmoti Storžiča priključi jugo-jugozahodni greben, ki nas ves čas spremlja na desni.
Storžič in njegov Javorniški žleb od zahoda
Smuk izpod vrha v Javorniški žleb
S sedelca se nato vzpenjamo naravnost proti vrhu. Sprva malo navzgor, potem pa moramo prečkati strma pobočja predvrha po vzhodni strani (po desni). Navadno so ta pobočja že v soncu in je sneg omehčan, a potrebna je precejšnja previdnost (nevarnost zdrsa!), saj so zelo strma. Ko smo onkraj prečnice, je na vrh le še nekaj minut.
S sedelca se nato vzpenjamo naravnost proti vrhu. Sprva malo navzgor, potem pa moramo prečkati strma pobočja predvrha po vzhodni strani (po desni). Navadno so ta pobočja že v soncu in je sneg omehčan, a potrebna je precejšnja previdnost (nevarnost zdrsa!), saj so zelo strma. Ko smo onkraj prečnice, je na vrh le še nekaj minut.
Smučamo vseskozi po smeri vzpona.
Smučamo vseskozi po smeri vzpona.
Sestop v letnih razmerah pa nam ponudi še eno poslastico. Zgornji del Javorniškega žleba je zapolnjen z zelo dobrim meliščem, po katerem se lahko "peljemo" dol skoraj 300 višinskih metrov (glej sliko)! Le z markirane poti moramo čim prej prečkati v desno (proti zahodu), na vrh grušča.
Sestop v letnih razmerah pa nam ponudi še eno poslastico. Zgornji del Javorniškega žleba je zapolnjen z zelo dobrim meliščem, po katerem se lahko "peljemo" dol skoraj 300 višinskih metrov (glej sliko)! Le z markirane poti moramo čim prej prečkati v desno (proti zahodu), na vrh grušča.
Melišče v Javorniškem žlebu