Potok Kranjšček
Potok Kranjšček
3
3
Živahen potok, ki teče s flišnih Vipavskih Brd v dolino Raše. Na njem je več lepih slapov in tolmunov, v preteklosti pa je delovalo kar sedem mlinov, ki so danes žal le še ruševine.
Živahen potok, ki teče s flišnih Vipavskih Brd v dolino Raše. Na njem je več lepih slapov in tolmunov, v preteklosti pa je delovalo kar sedem mlinov, ki so danes žal le še ruševine.
Dolina Raše teče v dinarski smeri, kakor da bi jo nekdo potegnil z ravnilom. Nastala je na geološki prelomnici, ki loči flišni svet Vipavskih Brd od apnenčastega Krasa. Zato z leve v Rašo ne priteče noben pritok, z desne pa jih je cela vrsta. Kranjšček je najbolj znan med njimi. Njegovo ime izvira še iz časov, ko je po potoku tekla meja med Kranjsko in Goriško pokrajino.
Dolina Raše teče v dinarski smeri, kakor da bi jo nekdo potegnil z ravnilom. Nastala je na geološki prelomnici, ki loči flišni svet Vipavskih Brd od apnenčastega Krasa. Zato z leve v Rašo ne priteče noben pritok, z desne pa jih je cela vrsta. Kranjšček je najbolj znan med njimi. Njegovo ime izvira še iz časov, ko je po potoku tekla meja med Kranjsko in Goriško pokrajino.
Kranjšček izvira zahodno pod vasjo Vrabče, ki ležijo malo nad višino 500 m. Potem teče proti zahodu in preden se spusti v ozko, kar divjo dolino med vasema Stomaž in Sela, naredi manjši ovinek proti levi. Nad obema bregovoma je planotast svet s travniki in vinogradi. Ob tem, ko se potok spusti tistih dobrih 200 m, tvori več lepih brzic, slapov in tolmunov. Zanimivo je, da imena tolmunov v izročilu domačinov še danes živijo, saj so bili ti namenjeni kopanju - a bili so ločeni na tiste za ženske in druge za moške.
Kranjšček izvira zahodno pod vasjo Vrabče, ki ležijo malo nad višino 500 m. Potem teče proti zahodu in preden se spusti v ozko, kar divjo dolino med vasema Stomaž in Sela, naredi manjši ovinek proti levi. Nad obema bregovoma je planotast svet s travniki in vinogradi. Ob tem, ko se potok spusti tistih dobrih 200 m, tvori več lepih brzic, slapov in tolmunov. Zanimivo je, da imena tolmunov v izročilu domačinov še danes živijo, saj so bili ti namenjeni kopanju - a bili so ločeni na tiste za ženske in druge za moške.
Nemara še bolj kot po naravnih lepotah pa je Kranjšček znan po svojih mlinih. Bilo jih je kar 7, a danes so od vseh ostale le še ruševine. Tu se še drži kak vogal, tam zeva med zidovi luknja, pri katerem od mlinov še stojijo mlinska kolesa. Turistična pot jih obišče, a ker je celotna grapa potoka domala neprehodna, pred obiskom dobro preučimo spodnji zemljevid.
Nemara še bolj kot po naravnih lepotah pa je Kranjšček znan po svojih mlinih. Bilo jih je kar 7, a danes so od vseh ostale le še ruševine. Tu se še drži kak vogal, tam zeva med zidovi luknja, pri katerem od mlinov še stojijo mlinska kolesa. Turistična pot jih obišče, a ker je celotna grapa potoka domala neprehodna, pred obiskom dobro preučimo spodnji zemljevid.
Pohod po grapi Kranjščka
Pohod po grapi Kranjščka
Možnosti je več, malo so tudi odvisne od tega, kje začnemo. Po dolini Raše gre sicer makadamska cestica, a najlepše se je h Kranjščku pripeljati s kolesom - kadar je dovolj vode, seveda. Če začnemo spodaj, ne bomo deležni udobja turističnih informacij, saj so tablice z razlago šele gori pri Stomažu. A odseke načrtujmo tako, da bomo na povratku šli po drugih poteh.
Možnosti je več, malo so tudi odvisne od tega, kje začnemo. Po dolini Raše gre sicer makadamska cestica, a najlepše se je h Kranjščku pripeljati s kolesom - kadar je dovolj vode, seveda. Če začnemo spodaj, ne bomo deležni udobja turističnih informacij, saj so tablice z razlago šele gori pri Stomažu. A odseke načrtujmo tako, da bomo na povratku šli po drugih poteh.
Mimo Škofovega mlina gremo na primer do spodnjega mosta - tako zaraščenega z bršljanom pač še niste videli nobenega. A tam se obrnimo v levo, stran od potoka in se po dobri stezi vzpnimo tistih 100 m k cerkvici Sv. Tomaža. Na zgornjih dveh razcepih nam bodo že pomagale turistične tablice. Od Sv. Tomaža nadaljujmo po cestici v vas Stomaž, tam pa pri zadnjih hišah skrenimo s ceste desno dol - spet v grapo. Smerne tablice tam ni nobene.
Mimo Škofovega mlina gremo na primer do spodnjega mosta - tako zaraščenega z bršljanom pač še niste videli nobenega. A tam se obrnimo v levo, stran od potoka in se po dobri stezi vzpnimo tistih 100 m k cerkvici Sv. Tomaža. Na zgornjih dveh razcepih nam bodo že pomagale turistične tablice. Od Sv. Tomaža nadaljujmo po cestici v vas Stomaž, tam pa pri zadnjih hišah skrenimo s ceste desno dol - spet v grapo. Smerne tablice tam ni nobene.
Nekdanji kolovoz, danes pa pot, nas mimo Guštinovega mlina kmalu pripelje na zgornji most, ki povezuje vasi Stomaž in Sela. Levo za ovinkom že vidimo slap, ki si ga vsekakor oglejmo. Spodaj (gremo po levem bregu) je skoraj brezpotje, nad slap pa nas ob nekdanjih rakah pripelje skoraj opuščena steza. Dolina ob potoku navzgor je videti silno privlačna, je pa brezpotna. Obeta še nekaj slapov.
Nekdanji kolovoz, danes pa pot, nas mimo Guštinovega mlina kmalu pripelje na zgornji most, ki povezuje vasi Stomaž in Sela. Levo za ovinkom že vidimo slap, ki si ga vsekakor oglejmo. Spodaj (gremo po levem bregu) je skoraj brezpotje, nad slap pa nas ob nekdanjih rakah pripelje skoraj opuščena steza. Dolina ob potoku navzgor je videti silno privlačna, je pa brezpotna. Obeta še nekaj slapov.
Za povratek nam skoraj ne ostane drugega, kot pot, po kateri smo prišli, le da pred cerkvijo (pri informacijski tablici) skrenemo levo in se spustimo po bližnjici. Takoj na naslednjem razpotju pa gremo spet levo - za tablico, ki nas usmerja po poti mlinov. Kmalu smo nad Hribovim mlinom, lahko pa gremo ob vodi še malo navzgor do Markovega mlina (ali celo do tolmuna Skrinja).
Za povratek nam skoraj ne ostane drugega, kot pot, po kateri smo prišli, le da pred cerkvijo (pri informacijski tablici) skrenemo levo in se spustimo po bližnjici. Takoj na naslednjem razpotju pa gremo spet levo - za tablico, ki nas usmerja po poti mlinov. Kmalu smo nad Hribovim mlinom, lahko pa gremo ob vodi še malo navzgor do Markovega mlina (ali celo do tolmuna Skrinja).
Nato se vrnemo in nadaljujemo od potoku navzdol. Kmalu ga moramo prečkati - tam je edina možnost podrto deblo, kjer malo preizkusimo svoje ravnotežje. Mimo naslednjih dveh mlinov se nato približamo spodnjemu mostu. Kadar ni veliko vode, ga steza prečka že pred mostom.
Nato se vrnemo in nadaljujemo od potoku navzdol. Kmalu ga moramo prečkati - tam je edina možnost podrto deblo, kjer malo preizkusimo svoje ravnotežje. Mimo naslednjih dveh mlinov se nato približamo spodnjemu mostu. Kadar ni veliko vode, ga steza prečka že pred mostom.