Bern
8
8
Bern je četrto največje mesto v Švici in "de facto" glavno mesto države. Ker je njegova zasnova srednjeveška, kljub velikosti stari zgodovinski del lahko pregledamo v razumnem času.
Bern je četrto največje mesto v Švici in "de facto" glavno mesto države. Ker je njegova zasnova srednjeveška, kljub velikosti stari zgodovinski del lahko pregledamo v razumnem času.
Bern je zgrajen na zavoju reke Aare. Čeprav so bili kraji tam naseljeni že prej, pravi začetki mesta segajo nazaj le v 12. st. V starem delu mesta je še ohranjena srednjeveška arhitektura, oziroma stavbe, ki so bile zgrajene po velikem požaru leta 1405. Švicarski parlament in diplomacija se sestajajo v neorenesančni "Bundeshaus". Francoska cerkev in bližnji srednjeveški stolp z imenom Zytglogge sta iz 13. st. Stari del mesta je pod zaščito UNESCA, leta 2010 je bil Bern izbran med 10 mest z najvišjo kakovostjo življenja na svetu.
Bern je zgrajen na zavoju reke Aare. Čeprav so bili kraji tam naseljeni že prej, pravi začetki mesta segajo nazaj le v 12. st. V starem delu mesta je še ohranjena srednjeveška arhitektura, oziroma stavbe, ki so bile zgrajene po velikem požaru leta 1405. Švicarski parlament in diplomacija se sestajajo v neorenesančni "Bundeshaus". Francoska cerkev in bližnji srednjeveški stolp z imenom Zytglogge sta iz 13. st. Stari del mesta je pod zaščito UNESCA, leta 2010 je bil Bern izbran med 10 mest z najvišjo kakovostjo življenja na svetu.
Pogled na Bern od vzhoda
Pogled z Nydeggbrücke
Kak poseben nasvet glede ogleda težko dam. Midva sva prišla od vzhoda čez most v stari del mesta. Bilo je poleti in nenavadno je bilo, da je bilo v sicer čisti, tirkizno modri Aari toliko ljudi v vodi. Vsi z nekakšnimi blazinami. Potem sva videla, da se po reki enostavno peljejo okrog mesta, nato pa samo prečkajo kratek del kopnega in zanimiv krog je sklenjen.
Kak poseben nasvet glede ogleda težko dam. Midva sva prišla od vzhoda čez most v stari del mesta. Bilo je poleti in nenavadno je bilo, da je bilo v sicer čisti, tirkizno modri Aari toliko ljudi v vodi. Vsi z nekakšnimi blazinami. Potem sva videla, da se po reki enostavno peljejo okrog mesta, nato pa samo prečkajo kratek del kopnega in zanimiv krog je sklenjen.
Zytglogge na koncu Krammgasse
Ulica
Sicer pa je načrt starega mesta preprost. Oz vzhoda proti zahodu tečejo tri široke glavne ulice, pravokotno na njih pa pride več prečnih ulic. Tako je mesto razsekano na pravokotne bloke. Na zahodu se razločno vidi do kod je nekoč segalo srednjeveško mesto. Do leta 1256 je bila zahodna meja tam, kjer je danes znameniti stolp Zytglogge. Leta 1345 je bila meja pri Käfigturmu, leta 1622 pri Christoffelturmu. Gotska katedrala iz 15. st., imenovana Münster, je najvišja v Švici. Stoji na južnem obrobju starega dela mesta. Švicarska federalna palača je bila zgrajena med letoma 1857 in 1902.
Sicer pa je načrt starega mesta preprost. Oz vzhoda proti zahodu tečejo tri široke glavne ulice, pravokotno na njih pa pride več prečnih ulic. Tako je mesto razsekano na pravokotne bloke. Na zahodu se razločno vidi do kod je nekoč segalo srednjeveško mesto. Do leta 1256 je bila zahodna meja tam, kjer je danes znameniti stolp Zytglogge. Leta 1345 je bila meja pri Käfigturmu, leta 1622 pri Christoffelturmu. Gotska katedrala iz 15. st., imenovana Münster, je najvišja v Švici. Stoji na južnem obrobju starega dela mesta. Švicarska federalna palača je bila zgrajena med letoma 1857 in 1902.
Parkirišče: Midva sva parkirala vzhodno od mesta, nad Aaro. Sicer pa lahko na vsakem plačljivem parkirišču
Parkirišče: Midva sva parkirala vzhodno od mesta, nad Aaro. Sicer pa lahko na vsakem plačljivem parkirišču