To zgodovinsko mestece je središče dela Dalmatinske zagore, na meji z Bosno in Hercegovino. Številne naravne znamenitosti, med njimi tudi izjemno Rdeče jezero, so razvrščene okrog kraškega Imotskega polja, kulturno zgodovinske pa okrog starega mestnega jedra, nad katerim že stoletja bdi Imotska trdnjava.
Uvod
Čeprav sva se v okolici Imotskega mudila vsega pol dneva, bom na tej strani poskusil vzbuditi vašo radovednost z opisom glavnih znamenitosti in z nekaj idejami o možnih nadaljnjih izletih. Narava tod je namreč izredno lepa. Kraški svet, ogromne vrtače z rekordno globokimi jezeri, kanjoni, delno zamočvirjeno, sicer pa z vinogradi in sadovnjaki bogato Imotsko polje, obdano z gorskimi verigami.
Iz minulih dni
V okolici Imotskega lahko obiščemo več krajev, ki so bili poseljeni že v prazgodovini, 2000 let p.n.š. V antiki se je ilirsko pleme Dalmati 160 let upiralo rimskim osvajalcem, pokorjeni so bili šele leta 9 n.š. Rimski imperij je razvil predvsem jadransko obalo, potem pa so Slovani v krajih okrog Imotskega prevladovali vse do turških osvajanj, ki so konec 15. st. prinesla novo kulturo v te kraje. V začetku 18. st. so bili Turki poraženi, a Beneška republika ni uspela obdržati celotnega Imotskega polja in tako danes njegov JV del pripada Bosni in Hercegovini.
Crveno jezero
Imotski in bližnja okolica
Če v Imotskem ostajaš kak dan, z izleti v bližnjo okolico, z avtom pa še malo dlje, ne bo zadrege. Na sprehodu po mestu se boš iz mestnega jedra najbrž kar hitro podal gor na staro trdnjavo Topano (iz 10. st.), z nje pa morda že kar takoj tudi dol v globoko vrtačo, kjer je v časih, ko je dovolj vode, Modro jezero. Pot gre sicer tudi okrog njegove velike vrtače, a večina izletnikov se po turistični poti spusti prav do njegove obale, kjer se da poleti tudi zaplavati.
Vhod v trdnjavo
V trdnjavi
Trg v Imotskem, spomenik Tinu Ujeviću
Še večja znamenitost pa je Crveno (Rdeče) jezero, ki je eden najbolj veličastnih geoloških fenomenov Hrvaške. Vrtača, v dnu katere leži, ima okrog 250 m visoke stene in je skupaj z globokim jezerom nemara največja na svetu. Jezero je brez opreme nepristopno, zadnji metri skal so povsem prepadni. Obdano je z izredno visokimi, ponekod povsem navpičnimi stenami, globina jezera pa je med 280 in 350 m, s čimer je nemara najgloblje jezero v Evropi. Njegovo dno je že pod gladino morja. Jezero je tudi del UNESCO global geo parka.
Iz mesta je po cesti do južnega roba vrtače dober kilometer in pol, lahko pa tja peljemo tudi z avtom in potem morda nadaljujemo še na zgornje parkirišče. Skratka, še kako priporočljivo je iti po poti okrog vrtače ter sem in tja pogledati v prepad. Na JV robu lahko obiščemo še arheološko lokaliteto s 4000 let staro Ilirsko gomilo.
Modro jezero
Crveno jezero
Kanjon Badnjevice (Suvaje)
Menda zelo divji in slikovit kanjon, v območju katerega lahko naredimo krožno turo (nekako 4 h, zahtevno). Povezuje Ričice in Donji Proložac, kjer je lahko izhodišče naše ture (glej zemljevid spodaj!). V bližini, severno od ceste proti Imotskemu, sta obiska vredna tudi lepo dvojno jezerce z imenom Dva oka in območje pri izviru Vrljine (Vrljike). Turo bomo naredili tako, da se bomo povzpeli po vzhodni strani kanjona (po sredini pobočij), zhoraj pri slikovitem jezu Skakala prečkali rečico in se nato vrnili po visokem zahodnem bregu kanjona. Na tem je zlasti slikovit (in tudi zahteven, celo zavarovan z jeklenico) odsek poti mimo stare trdnjave Badnjevice (14. st.).
Ričice, kotlinad nad kanjonom Badnjevice / Suvaje
Lokvičićka jezera
SZ nad Imotskim poljem, ki je tam zamočvirjeno in velik del leta poplavljeno (Prološko blato/jezero), je noro zanimiv kraški svet, po katerem lahko naredimo 4-urno krožno turo. Že zemljevid nam razkrije kaos sten, skalnih stolpov in velikanskih vrtač, na dnu katerih so vsaj tri lepa jezera. To so: Galipovec, dostopen od JV z Imotskega polja, Mamića jezera, ob katerem gre krožna pot in Knezovića jezero, ki je najbolj divje, v pogledu dostopnosti je podobno Rdečemu jezeru pri Imotskam. A to še ni vse. Sredi Prološkega blata je majhna vzpetina, na kateri so ostanki samostana. Tudi ta je včasih težko dostopna, saj je sredi poplavnega območja. Med Mamića jezerom in Knezevića jezerom pa so Orlove Stine. To je prepaden, težko dostopen greben, na katerem pa so arheologi odkrili gradišče, ki je bilo naseljeno od 2000 p.n.š. do 1500 n.š. Ob koncu antike je verjetno služilo kot zatočišče (refugij) in je tako na nek način podobno naši Ajdni. Edini primeren dostop nanj je od zahoda, s krožne poti.
Mamića jezero in nad njim Orlove stine
Imotsko polje, spodaj je Prološko blato
Prološko blato z juga
Vseh teh znamenitosti midva žal nisva obiskala, neko popoldne konec oktobra sva šla po krožni poti samo do Mamića jezera. Sicer pa gremo po krožni poti (srednje zahtevna) lahko v kateri koli smeri. Zemljevid levo kaže, da je na njej kar nekaj vzponov in sestopov. S poti je vredno iti tudi na razgledišča (zlasti zgornja), pa verjetno tudi na Orlove stine.