Med Koprom in Dragonjo 

Štirje izleti

1. Strunjan in Strunjanski klif, T2, 4 km, ↑ 80 m, ↓ 80 m.

To je lahka pohodna tura, na kateri obiščemo Mesečev zaliv, najvišje flišnate klife na Jadranu in opuščene soline. Zaščiteni Mesečev zaliv je edini še neokrnjeni del narave ob slovenski obali. Po kopeli v zalivu se bomo povzpeli na flišnate klife, nato pa sestopili v soline, ki komaj še životarijo.

Potek ture: Strunjan, hotelsko naselje – ob obali v Mesečev zaliv – (+80 m) – na vrh klifov – po vrhu klifov do križa – (-80 m) – Stjuža – skozi soline – hotelsko naselje. Varianta: Seveda turo lahko podaljšamo tudi še proti vzhodu, hrib Ronek je visok 116 m in ima tudi proti Izoli še nekaj pečin. V okolici Strunjana pa je še precej drugih sprehajalnih poti.

Avto parkiramo ob hotelskem naselju oziroma na velikem parkirišču strunjanskega kopališča. S parkirišča gremo na kopališče (vstopnina!), nato pa desno ob obali. Kopališče se kmalu (pri lepi vili) konča, mi pa nadaljujemo kar naprej ob obali. Kadar je visoka voda, moramo okrog prvih klifov malo bresti, sicer pa ni nobenih težav. Normalno kopališče (čeprav, kaj pa je normalno?) se kmalu začne sprevračati v nudistično plažo. Na skalnati obali so posamezni prostorčki za ležanje, z malo sreče lahko dobimo tudi takega s senco. Po okusu si izberemo primeren prostor in tam ostanemo po želji dolgo. Po kopanju nadaljujemo z izletom. Najbolje je, če se dan preveša v lep večer. Na klifih nad nami lahko opazujemo sredozemsko rastlinstvo, med drugim tam raseta tudi mirta in jagodičnica. Slednja ima na rtu Ronek svoje edino avtohtono rastišče v Sloveniji. S hojo ob obali nadaljujemo, dokler se klifi nad nami občutno ne znižajo. Tam opazimo stezico, ki gre proč od obale in po njej se vzpnemo na vrh klifov. Po 80 metrih vzpona dosežemo zelo razgleden rob, kjer se obrnemo desno.

Sedaj nas razgledna stezica vodi ves čas po vrhu klifov. Ob pogledih v globino in na zanimivo rastlinje kmalu dosežemo znano razgledišče pri velikem križu. Ta je bil nekoč znamenje mornarjem, po njem se zaliv imenuje tudi Zaliv svetega križa. Blizu križa so zanimive flišne peščine, ki pokrajino še popestrijo. Najbolje je, če se na tem kraju znajdemo ob lepem sončnem zahodu. Kadar pa je dobra vidljivost, na primer po dežju ali burji, je pa s tega razgledišča prav lep razgled vse do visokih vrhov Julijcev, Karnijskih Alp in Dolomitov.

Od križa se napotimo po poti navzdol. Lahko gremo po robu (skozi goščavo), ali pa po širši poti kar naravnost navzdol. Če gremo po slednji, kmalu pridemo do prvih hiš, še malo naprej pa do cerkve Sv. Marije. Ta slovi kot romarski kraj, odkar se je bila menda tam prikazala Marija. Od cerkve se spustimo prav do obale, zaliv se tod imenuje Stjuža. Po asfaltni cesti gremo proti glavni cesti, ko pa smo približno na sredini solin, zavijemo desno vanje. Pristopov je več, ena od potk je primerna tudi za to, da soline prevozimo s kolesom. Ko smo sredi solin, je vredno iti k prvi solinarski hiši. Ta je še obljudena. Od nje gremo ob kanalih vedno globje. V odmaknjenih delih solin lahko opazujemo jate živahnih ptičev, pa tudi sicer je pokrajina slikovita. Tako skozi soline napredujemo proti zahodu, proti drugi solinarski hiši. Tam se začne tudi že kanal s številnimi čolni, ob njem pridemo do obale. Sedaj nam ne preostane več drugega, kot da se ob obali vrnemo na izhodišče. Saj je bil vse skupaj samo sprehod!

Kar zadeva ogled solin, velja opozoriti,  da je z leti vedno več omejitev gibanja po njih. Lahko da bomo smeli iti ob zatoku Stjuža samo proti jugu in čez mostiček prečkali Strunjanski potok.

Jezeri v Fiesi ležita čisto blizu obale in sta zaradi ogroženih živalskih vrst zaščiteni kot naravni spomenik. Nastali sta z izkopom gline. Manjše jezero je sladkovodno, večje pa je s kanalom povezano z morjem, da bi preprečili razvoj komarjev. Obrasli sta z ločjem, obide ju sprehajalna pot.

3. S kolesom od Kopra do Pirana, 40 km, ↑ 790 m, ↓ 790 m.

Panoramska vožnja po slemenih nad večjim delom slovenske obale. Obiščemo vsa tri obalna mesta, nato povratek po Parenzani, najbolj sloveči kolesarski stezi ob obali. Sprva srednje zahtevno kolesarjenje, nato lahek povratek.

Potek ture: Koper – (+159 m) – Markovec – (+109 m) – Šared – (-175 m) – Valeta – (+39 m) – Magaron – (-47 m) – Beli Križ – (-85 m) – Piran, Punta – (+0 m) – Portorož – (+99 m) – tunel – (-99 m) Strunjan – (+78 m) – tunel – (-78 m) – Izola – (+0 m) – Koper.

Iz Kopra peljemo mimo parka Bonifika v Semedelo. Ob Semedelskem kanalu nato peljemo navzgor (proti JV), nato pa na Ulico Istrskega odreda, a le nekaj metrov, do prvega krožišča. Tam zavijemo desno na Cesto na Markovec. A vzpnemo se samo na slabih 50 m. Ko smo okrog izrazitega desnega ovinka, zagledamo na levi stopnice, po katerih moramo nekaj metrov navzgor prenesti kolesa. Potem nadaljujemo s kolesarjenjem proti Z na Markovec – do križa in po severni strani okrog najvišjega vrha hriba. Nato nadaljujemo proti JZ, vseskozi v območju slemena, s katerega se odpirajo pogledi zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Mimo Ronkalda je cesta sicer makadamska, a tam je pokrajina najlepša. Nato nas do vasi Šared spet čaka nekako 50 m bolj strmega vzpona. V dolgem loku pripeljemo do cerkvice Sv. Jakoba, kjer na križišču zavijemo desno is se še malo dvignemo v Šared – najvišjo točko ture. Sledi spust proti JZ v Malijo, kjer na začetku vasi skrenemo desno in nadaljujemo s spustom proti S-SZ. Za vasjo Mala Seva se naša smer obrne proti zahodu in po kratkem vzponu nadaljujemo s spustom proti cestnemu prelazu Valeta. Tam moramo prečkati glavno cesto. V krožišču zapeljemo na Koprsko cesto, a jo tudi takoj zapustimo – v desno navzgor se kar strmo dvignemo v Šentjane, nato pa peljemo proti zahodu po južnih pobočjih grebena, torej s pogledom na Portorož. Kmalu se začnejo spusti, bolj ali manj strmi, ki nas hitro pripeljejo na Beli Križ in naprej do obzidja nad Piranom. Tam se velja ustaviti na razgledišču (in iti morda na obzidje), potem nadaljujemo do cerkve Sv. Jurija, kjer se na ploščadi spet razgledamo. Nato pa se po ozkih ulicah spustimo prav do piranske punte (nekaj je vmes stopnic).

Piran si seveda velja podrobno ogledati, a načrt za to prepuščam vam samim. Kolesarjenje pa bomo nadaljevali po obali v Portorož – mimo hotelov, če pa ne gre, pa po glavni cesti. Šele pri Avditoriju zavijemo levo in se po dolini Valeta (Senčna pot) spet dvignemo skoraj 100 m – do vhoda v tunel, kjer je nekoč vozila Parenzana. Na drugi strani grebena se nato spustimo v Strunjansko dolino in po Parenzani nadaljujemo proti Izoli. Pred mestom nas čaka vzpon še do drugega tunela, po katerem pa se je morda najbolje spustiti kar v mesto. Iz Izole do Kopra je namreč najbolje ves čas voziti po kolesarski stezi, ki gre ob obali.

4. Polotok Seča in Sečoveljske soline, 8,36 km, ↑ 90 m, ↓ 90 m.

V to poglavje dodajam še drugi izlet s kolesom - južno od Pirana, po polotoku Seča in v znamenite Sečoveljske soline. Pri turi št. 3 smo že prevozili del obale med Piranom in Portorožem. Nekdanja železnica Parenzana, danes kolesarska steza gre iz Portoroža naprej proti jugu, v Lucijo in nato ob obali do Dragonje. V to turo vključujem poleg dela nje še vožnjo po polotoku Seča in obisk solin.

Potek ture: Lucija – (+90 m) – polotok Seča – (-90 m) – Kanal Sv. Jerneja – Lucija.

Parkiramo nekje pri marini Lucija, nato pa se najprej dvignemo na polotok Seča. Po 25 m vzpona se na križišču držimo deno in si gremo najprej ogledat Formo vivo - zbirko zanimivih kipov v naravi. Nato se vrnemo na križišče in nadaljujemo z vzponom proti jugu. Ko se odpre pogled proti Sečoveljskim solinam, se cesta obrne levo in s kolesarjenjem nadaljujemo proti vzhodu - ob lepih razgledih ves čas zmerno navzgor, dokler ne dosežemo najvišje točke. Nato nas čaka hiter spust v kraj Seča in po glavni cesti desno do Jernejevega kanala. Tega prečkamo in proti JZ zapeljemo v Sečoveljske soline. Možen je tudi voden ogled. Nato se vrnemo do Jernejevega kanala in ob njem nadaljujemo proti Z-SZ. To je nemara najlepši del kolesarjenja. Slikoviti prizori se končajo pri baru Ribič, od tam pa ob obali nadaljujemo okrog polotoka nazaj v Lucijo.