Povsem vzhodni del Lienških Dolomitov je precej nižji kot osrednji del in tudi zgrajen je iz drugačnih kamnin. Apnenec in dolomit ne prevladujeta tako zelo, zato so vrhovi zaobljeni, travnati in od daleč manj privlačni, kot ojstrice osrednjega dela. V tem območju je Schatzbichl najvišji vrh. Je pa zanimivo, da je sosednji, nekoliko nižji greben, imenovan Auf der Mussen, celo precej bolj priljubljen in poznan. Vzrok za to ni v privlačnosti za planinske ture in tudi ne v bogastvu razgleda. V obojem je Schatzbühel vrednejši cilj. Vzrok je v bogastvu flore in tudi favne, ki je povzročilo, da je bilo območje Auf der Mussen proglašeno za naravni park. K sreči pa lahko oboje povežemo v lepo planinsko turo, če jo naredimo prav iz doline, je lahko to tudi krožna tura.
Schatzbichl in greben Auf der Mussen sta v prvi vrsti lepa pohodna cilja. Prvega markirane poti dosežejo iz vsaj petih strani, nekatere imajo še variante. In potem je tu še vzpon na Mussen s cestnega prelaza Gailberg. Možne so tudi krožne ture. Med njimi je zagotovo najbolj privlačna ta, ki jo opisujem in ki poveže najvišji vrh in cvetoče poljane Mussna. Številni obiskovalci pa se v času pozne pomladi in zgodnjega poletja zadovoljijo že samo s sprehodom na Mussen. Niso pa zanemarljive tudi druge možnosti, na primer pristop na visoke planine z gorskim kolesom in smučarske ture.
Opis področja
Z osrednjim delom Lienških Dolomitov je Schatzbühel povezan s širokim, travnatim grebenom, ki se najprej spusti na sedlo 1941 m, nato pa se nadaljuje proti zahodu čez Schartenkopf, 2025 m. Proti SZ se pobočja Schatzbühla spuščajo v grapo, ki se še nižje izteče v dolino Pirkner Bacha. Malo pod vrhom je Postmeisteralm, 1725 m. Proti SV gre z glavnega vrha lep travnat greben na bližnjo koto 2053 m (Joch), tam pa se obrne proti vzhodu in spusti prav do doline Drave južno od Oberdrauburga. Proti jugu gre kratek vezni greben na bližnji Mussenhöhe, 2040 m, ki že pripada območju Auf der Mussen. Z njega se travnat greben nadaljuje proti vzhodu prav do Gailbergsattla, kjer se Lienški Dolomiti na vzhodu končajo. Južno od vrha Schatzbühla je na njegovih pobočjih najprej spodnja planina Mukulin, 1505 m, nato pa se pobočja spustijo v izraziti Podlaniggraben.
Preden opišemo greben Auf der Mussen, omenimo še eno značilnost Schatzbühla. To je divja grapa Gailbergbacha (v spodnjem delu imenovana tudi Silberbach). Ta od erozije povsem razjedena dolina se vleče kake 4 km, izpod Gailbergsattla prav do sedla med Schatzbühlom in Mussenhöhe. Grapa je povsem gola, iz krušljivega skalovja kvišku kipi le nekaj slikovitih stolpov, ki se še upirajo težnosti. Najlepši pogled vanjo je nemara prav z omenjenega sedla. Malo nad Oberdrauburgom pa je Silberbach izdolbel lepo sotesko, v kateri je nekaj slikovitih slapov (Silberfall je najlepši in je visok kar 80 m).
Stolp v grapi Gailbergbacha
Auf der Mussen pa je travnat greben, ki slovi po svoji izjemno lepi in bogati flori, ki je botrovala nastanku naravnega parka. Zanimivo je tudi ime. V prostem prevodu pomeni nekako »Na lepše«. Videti je, da so domačini tja gor poleg po kmečkih opravkih zelo pogosto prihajali tudi preživljat svoj prosti čas. Cvetlično bogastvo omogoča več dejavnikov. Najprej je tu raznovrstna sestava tal, nato južna lega in položaj prav nasproti globoki zarezi v glavnem grebenu Karnijcev (prelaz Plöcken), kar pomeni tople južne vetrove. Najlepši travniki se začnejo nekako nad višino 1500 m. Zaradi zaščite danes tam ne pasejo in ne kosijo več.
Sam greben se začne na vzhodu na prelazu Gailberg. Sprva je gozdnat, šele prva bolj izrazita vzpetina, imenovana Guck, 1773 m, je nad gozdno mejo. Naprej proti zahodu so v grebenu naslednje travnate vzpetine: koti 1855 m in 1950 m, še naprej proti SZ pa je Mussenhöhe, 2040 m. Severna pobočja strmo padajo v že omenjeni Gailbergbach graben.
V parku je mogoče občudovati preko 500 različnih vrst cvetlic. Bogata je pa tudi favna, saj strokovnjaki navajajo številko kar 1000 živalskih vrst, med njimi 670 vrst metuljev in več kot 100 vrst pajkov, nekateri med njimi so tudi zelo redki. Nastanku takega naravnega bogastva pa je botroval tudi človek. Pred mnogimi stoletji je na grebenu iztrebil gozd in uporabljal pašnike za tradicionalno kmetovanje. Flora v območju Schatzbichla je sicer še vedno bogata a le ne toliko kot na grebenu vzhodno od njega.
Paradisea liliastrum, kraljica območja
Lathyrus occidentalis
Lilija
Košutnik
Razgledi
Razgled z vrha Schatzbühla je zelo širok in lep, z ostalih vrhov v grebenu pa za njim dosti ne zaostaja. Težko je reči ali naredi večji vtis na nas pogled na bližnje vrhove Lienških Dolomitov ali pogled na dolgo verigo Karnijskega glavnega grebena. V Lienških Dolomitih najlepše vidimo bližnji Hochstadel, izza njega pa gleda še nekaj najvišjih vrhov osrednjega dela gorstva. Na levi je bližnji Lumkofel.
Onkraj Zilje pa vidimo večino glavnih vrhov Karnijcev – od Große Kinigata na zahodu, preko Peralbe, skupine Wolayer, skupine Hohe Warte / Monte Cogliansa, do vzhodnega dela, ki se začne s Polinigom in konča z Ojstrnikom. Izza Karnijcev lepo vidimo tudi višje Sextenske Dolomite, nekaj preostalih Karnijcev proti jugu, Julijce in Karavanke. Proti vzhodu tečejo Ziljske Alpe. Prav zanimivo je videti obe dolgi dolini, ki jih omejujeta – na levi Drave in na desni Zilje. Severno od doline Drave pa je pred nami celotna skupina Kreuzecka. Levo od nje, proti severozahodu, pa izza grebenov gledajo vrhovi skupin Glockner in Schober, s samim Grossglocknerjem na čelu.
Na Mussenhöhe, pogled na Karnijski greben
Schatzbichl, pogled na Lienške Dolomite
Dostopi
Schatzbichl in Auf der Mussen ljudje najpogosteje obiskujejo z juga, iz doline Zilje, ki se tukaj imenuje Lesna dolina / Lesachtal. Dve sicer plačljivi gorski cestici nas pripeljeta visoko na planine, veliko pohodnikov pa gre na vrh tudi kar iz vasi ob glavni cesti. Tu so pomembnejša izhodišča na vseh straneh območja:
Na jugu:
1. Strajach, 970 m. Ob glavni cesti, zahodno od Kötschach-Mauthna. 2. St. Jakob, 984 m. Ob glavni cesti skozi Lesachtal. 3. Konec ceste iz St. Jakoba, 1424 m. Cestnina, ključ v gostilni Zum Löwen. 4. Podlanig, 973 m. Ob glavni cesti skozi Lesachtal. 5. Konec plačljive ceste nad Jägerhütte, 1562 m. Nanjo zaviješ v Podlanigu. 6. Kornat, 1033 m, zaselek nad Birnbaumom.
Gostilna Zum Löwen
Na severu in severovzhodu:
7. Oberdrauburg, 632 m, v glavni dolini Drave, ali pa eventualno zaselek Gailberg, 1000 m. 8. Hochstadelhaus, 1780 m. Velika koča, dostopna iz doline Drave v 3 h.
Na vzhodu:
9. Gailberg Sattel, 981 m. Čezenj vodi cesta Kötschach-Mauthen – Oberdrauburg.
Pohodne ture
1. Z Gailbergsattla, 981 m, čez Rötenkreuz, 1299 m. 3 h 30 min.
2. Iz Strajacha, 970 m. Po gorskih cesticah in poteh proti severu in naprej proti severovzhodu. 3 h 30 min.
3. Iz St. Jakoba, 947 m. Če turo začnemo v vasi, gremo po gorski cestici in poti št. 225 (nekaj bližnjic) proti severu. Po 6 km (1 h 30 min hoje), na 1424 m, je veliko parkirišče. Kmalu nad njim pridemo iz gozda. Najbolje je s križišča kolovozov (1562 m) iti desno (proti SV) in nato počasi zavijati proti levi, proti grebenu. Na tistih travnikih so čudoviti prizori! Od znamenja na vrhu travnikov gre pot naprej proti zahodu, kasneje pa severozahodu na Mussenhöhe. S parkirišča je nekako 2 h, T1/T2.
Pot naprej z Mussenhöhe se najprej kakih 50 m spusti proti zahodu, nato pa prečka desno čez pobočja, rahlo navzdol na sedlo pod Schatzbichlom. Z njega je lep pogled v Gailberggraben. Naprej gre pot naravnost proti vrhu. Pobočje je strmo, zato, ga pot najprej prečka malo proti levi, nato nazaj proti desni, nazadnje pa sledi južnemu grebenu na vrh. Še 30 min, T2.
4. Iz Podlaniga, 964 m. Turo lahko začnemo v vasi ali pa plačamo cesto do parkirišča nad Jägerhütte, 1562 m.
Tudi, če smo parkirali kje višje, lahko v zgornjem delu naredimo krožno turo tako, da se povzpnemo po št. 3, na povratku pa se spustimo na planine JZ in južno od Mussenhöhe. Lahko pa v krožno turo povežemo celotni turi št. 3 in št. 4, ali pa vzpon naredimo iz St. Jakoba, vrnemo pa se celo še bolj zahodno, v Kornat in Birnbaum. Variant je zelo veliko.
5. Schatzbühel iz Oberdrauburga. Markirana pot gre iz zaselka Gailberg, 951 m, ali celo prav od Drave, 630 m.
Kdaj na vrh?
Nobenega dvoma ni, da je na greben Auf der Mussen skoraj izključno treba iti v času gorske pomladi. To je od junija do srede julija, nekoliko odvisno od tega, kako topla je bila zima. V teh nekaj tednih se slika cvetane precej spremeni. Če ne prihajate od daleč, je najbolje priti večkrat.
Prepovedan čas za obisk seveda tudi ni jesen, valoviti grebeni pa so lepi tudi v času turne smuke. Spodnji del smučarskih tur poteka po gozdnih cestah.