Embedded Files
5
5
Matkov kot je lepa dolina. Nenavadna naravna posebnost, skrajno minljive vrste, pa je ogromen kotel, ki ga padajoča voda izdolbe v debel stožec snežne plazovine.
Matkov kot je lepa dolina. Nenavadna naravna posebnost, skrajno minljive vrste, pa je ogromen kotel, ki ga padajoča voda izdolbe v debel stožec snežne plazovine.
V normalno sneženih zimah nad zatrepom Matkovega kota, na višini 1480 m, pod Mrzlo goro, nastane dolg jezik plazovine. Pod steno, kamor plazovi priletijo z višjih predelov gore, je plazovina lahko debela tudi do 40 metrov. Ko pa pozno spomladi postane topleje, čez tisto steno prši voda, včasih že skoraj majhen slapič. Voda pada prav na vrh snežnega stožca in ga počasi topi. Luknja se poglablja več tednov, postane vedno širša, nazadnje se na dni "škafa" prikaže grušč. Takrat pravijo, da je škaf "prebit".
V normalno sneženih zimah nad zatrepom Matkovega kota, na višini 1480 m, pod Mrzlo goro, nastane dolg jezik plazovine. Pod steno, kamor plazovi priletijo z višjih predelov gore, je plazovina lahko debela tudi do 40 metrov. Ko pa pozno spomladi postane topleje, čez tisto steno prši voda, včasih že skoraj majhen slapič. Voda pada prav na vrh snežnega stožca in ga počasi topi. Luknja se poglablja več tednov, postane vedno širša, nazadnje se na dni "škafa" prikaže grušč. Takrat pravijo, da je škaf "prebit".
V povprečno sneženih zimah je globina škafa do 20 metrov, v zelo s snegom bogatih zimah tudi do 30 metrov. Premer zgoraj je nekako 15 metrov, proti dnu se luknja zožuje. Padajoča voda spodaj izgine v grušču in v poznem poletju od škafa ne ostane ničesar.
V povprečno sneženih zimah je globina škafa do 20 metrov, v zelo s snegom bogatih zimah tudi do 30 metrov. Premer zgoraj je nekako 15 metrov, proti dnu se luknja zožuje. Padajoča voda spodaj izgine v grušču in v poznem poletju od škafa ne ostane ničesar.
Obisk te naravne znamenitosti ni najenostavnejši, do vrha kraterja pa sta iz doline tudi kaki 2 uri hoje. Ko je škaf prebit, je sneg že precej kompakten in zato nevaren za hojo. Na rob škafa se sicer lahko brez težav povzpnemo, a zaradi varnosti so dereze in cepin obvezna oprema. Na dno škafa pa je brez vrvi nemogoče priti.
Obisk te naravne znamenitosti ni najenostavnejši, do vrha kraterja pa sta iz doline tudi kaki 2 uri hoje. Ko je škaf prebit, je sneg že precej kompakten in zato nevaren za hojo. Na rob škafa se sicer lahko brez težav povzpnemo, a zaradi varnosti so dereze in cepin obvezna oprema. Na dno škafa pa je brez vrvi nemogoče priti.
S parkirišča na 840 m nas najprej še dobra pot vodi ob širnih prodiščih po dolini navzgor. Nekaj časa hodimo po levi strani hudourniške struge, nato spet po desni. Dolina je sprva zelo položna. Ko se začne malo bolj strmo dvigovati, pot postane manj uhojena. Po precej neprijetnem terenu se prebijamo navzgor, nato strmina še bolj naraste in pot nas v zavojih pripelje do snežišč pod stenami, kjer je maja in junija znameniti škaf. Po desni se vzpnemo do sten, nato pa je le še nekaj metrov na vrh sneženega stožca.
S parkirišča na 840 m nas najprej še dobra pot vodi ob širnih prodiščih po dolini navzgor. Nekaj časa hodimo po levi strani hudourniške struge, nato spet po desni. Dolina je sprva zelo položna. Ko se začne malo bolj strmo dvigovati, pot postane manj uhojena. Po precej neprijetnem terenu se prebijamo navzgor, nato strmina še bolj naraste in pot nas v zavojih pripelje do snežišč pod stenami, kjer je maja in junija znameniti škaf. Po desni se vzpnemo do sten, nato pa je le še nekaj metrov na vrh sneženega stožca.
Parkirišče: 46.408072, 14.613641
Page updated
Google Sites
Report abuse