Grad Penede
Zelo slikovita, kratka pohodna tura nas popelje od Gardskega jezera gor v Nago in k ruševinam nekoč mogočnega, srednjeveškega gradu. Vrnemo se po drugi strani, spotoma obiščemo še nekaj zanimivih krajev.
Zelo slikovita, kratka pohodna tura nas popelje od Gardskega jezera gor v Nago in k ruševinam nekoč mogočnega, srednjeveškega gradu. Vrnemo se po drugi strani, spotoma obiščemo še nekaj zanimivih krajev.
Če začnemo v kraju Torbole, si velja dobro ogledati najprej tega. V prvi vrsti slovi kot meka jadralcev na vodi, v lepem dnevu je celotna zgornja polovica jezera posuta z belimi pikami. Seveda pa so tam tudi množice kolesarjev, pohodnikov, plezalcev in vseh drugih ljubiteljev aktivnosti na prostem. Najlepši predel mesta je seveda ob obali - Porto Vecchio in njegova okolica.
Če začnemo v kraju Torbole, si velja dobro ogledati najprej tega. V prvi vrsti slovi kot meka jadralcev na vodi, v lepem dnevu je celotna zgornja polovica jezera posuta z belimi pikami. Seveda pa so tam tudi množice kolesarjev, pohodnikov, plezalcev in vseh drugih ljubiteljev aktivnosti na prostem. Najlepši predel mesta je seveda ob obali - Porto Vecchio in njegova okolica.
Torbole, Porto Vecchio z ljubko mitninsko hišico (Casa del Dacio) in avstro-ogrskih časov
Porto Vecchio in Casa del Dacio
Torbole, plaža
Po ogledu mesta se odpravimo po označeni poti proti Nagu. Lahko gremo na razglednik Al Castello, ali pa spotoma h glavni cerkvi sv. Andreja in naprej mimo pokopališča in oljčnikov. Potem nas Via Santa Lucia vodi sprva položno, kasneje pa malo bolj strmo po lepi dolini navzgor.
Po ogledu mesta se odpravimo po označeni poti proti Nagu. Lahko gremo na razglednik Al Castello, ali pa spotoma h glavni cerkvi sv. Andreja in naprej mimo pokopališča in oljčnikov. Potem nas Via Santa Lucia vodi sprva položno, kasneje pa malo bolj strmo po lepi dolini navzgor.
Dolina Santa Lucia je znamenita. Od pradavnine in skozi ves srednji vek je po njej šla glavna trgovska pot z območja Gardskega jezera čez Nago v dolino Adiže. V zavetju mogočnih, povsem navpičnih sten so prastari oljčniki in vinogradi, krajev se držijo pripovedi o pomembnih ljudeh, ki so šli tam mimo - škofi iz Trenta, vojskovodje in drugi.
Dolina Santa Lucia je znamenita. Od pradavnine in skozi ves srednji vek je po njej šla glavna trgovska pot z območja Gardskega jezera čez Nago v dolino Adiže. V zavetju mogočnih, povsem navpičnih sten so prastari oljčniki in vinogradi, krajev se držijo pripovedi o pomembnih ljudeh, ki so šli tam mimo - škofi iz Trenta, vojskovodje in drugi.
Spodnji del doline Santa Lucia
Na poti po srednjem in zgornjem delu doline se visoko zgoraj nad stenami že pokažejo ruševine gradu Penede. A preden se povzpnemo tja gor, se v mislih prestavimo v leto 1439, ko so se za prevlado na jezeru Garda borili Benečani in milanski Viscontiji. Benečani s svojim močnim ladjevjem niso mogli do jezera, saj so Milančani na reki Mincio zgradili mogočen jez. Zato je manjša beneška flota plula navzgor po reki Adiži, od Chioggie do Morija, od tam pa so 6 galej, 2 fregati in 25 manjših bojnih ladij po suhem zvlekli gor na Passo San Giovanni in naprej skozi Nago po dolini Santa Lucia dol do Gardskega jezera. Za podvig je bilo poleg vojske potrebnih kar 2000 konj in volov. A se je nazadnje izplačal, saj so v bitki pri Desenzanu premagali presenečene Milančane.
Na poti po srednjem in zgornjem delu doline se visoko zgoraj nad stenami že pokažejo ruševine gradu Penede. A preden se povzpnemo tja gor, se v mislih prestavimo v leto 1439, ko so se za prevlado na jezeru Garda borili Benečani in milanski Viscontiji. Benečani s svojim močnim ladjevjem niso mogli do jezera, saj so Milančani na reki Mincio zgradili mogočen jez. Zato je manjša beneška flota plula navzgor po reki Adiži, od Chioggie do Morija, od tam pa so 6 galej, 2 fregati in 25 manjših bojnih ladij po suhem zvlekli gor na Passo San Giovanni in naprej skozi Nago po dolini Santa Lucia dol do Gardskega jezera. Za podvig je bilo poleg vojske potrebnih kar 2000 konj in volov. A se je nazadnje izplačal, saj so v bitki pri Desenzanu premagali presenečene Milančane.
Srednji del doline Santa Lucia
Zgornji del doline Santa Lucia
Ko pridemo v Nago, bodimo pozorni, da na koncu velikega vinograda skrenemo s ceste levo in sledimo puščici, ki nas tudi z napisom usmerja gor na grad. Kmalu smo v strmem bregu, a pot je udobna, saj je v srednjem veku služila za dostop s te strani. Znajdemo se na vršni planoti in na razcepu ponovno zavijemo levo. Do gradu ni več daleč, če pa se s planotice povzpnemo na katero od vzpetin, se odpre lep pogled na grad in Monte Altissimo di Nago v ozadju.
Ko pridemo v Nago, bodimo pozorni, da na koncu velikega vinograda skrenemo s ceste levo in sledimo puščici, ki nas tudi z napisom usmerja gor na grad. Kmalu smo v strmem bregu, a pot je udobna, saj je v srednjem veku služila za dostop s te strani. Znajdemo se na vršni planoti in na razcepu ponovno zavijemo levo. Do gradu ni več daleč, če pa se s planotice povzpnemo na katero od vzpetin, se odpre lep pogled na grad in Monte Altissimo di Nago v ozadju.
Ko pridemo do gradu, je vhod sicer zaklenjen, a z lahkoto ga obidemo in nato splezamo še čez nizko ograjo, ki iz varnostnih razlogov zapira dostop. Sicer pa pri ruševinah ni nikogar.
Ko pridemo do gradu, je vhod sicer zaklenjen, a z lahkoto ga obidemo in nato splezamo še čez nizko ograjo, ki iz varnostnih razlogov zapira dostop. Sicer pa pri ruševinah ni nikogar.
Pogled na Castello Penede s severa -->
Od gradu je zelo lep pogled na jezero, zelo slikovite pa so tudi same ruševine.
Od gradu je zelo lep pogled na jezero, zelo slikovite pa so tudi same ruševine.
Skalnati greben, ki obvladuje pomembni prehod, je bil naseljen že v prazgodovini, na kar kažejo arheološke najdbe tik zahodno pod gradom. Srednjeveški grad pa je prvič omenjen leta 1210, ko je bil v lasti plemičev iz Arca. Nadaljnja zgodovina je bila zelo burna, saj je prehajal iz rok v roke tudi z vojaškimi akcijami. Scaligeriji, Viscontiji, nato je grad za Benetke leta 1439 osvojil vojskovodja Gattamelata. Grofje iz Arca so grad spet dobili v svoje roke s pomočjo habsburškega cesarja Maksimiljana. Leta 1703 ga je porušila vojska francoskega generala Vendoma, nakar je bil za silo obnovljen, a pomembnejše vloge ni več imel. Številne kaverne v okolici so iz časa prve svetovne vojne.
Skalnati greben, ki obvladuje pomembni prehod, je bil naseljen že v prazgodovini, na kar kažejo arheološke najdbe tik zahodno pod gradom. Srednjeveški grad pa je prvič omenjen leta 1210, ko je bil v lasti plemičev iz Arca. Nadaljnja zgodovina je bila zelo burna, saj je prehajal iz rok v roke tudi z vojaškimi akcijami. Scaligeriji, Viscontiji, nato je grad za Benetke leta 1439 osvojil vojskovodja Gattamelata. Grofje iz Arca so grad spet dobili v svoje roke s pomočjo habsburškega cesarja Maksimiljana. Leta 1703 ga je porušila vojska francoskega generala Vendoma, nakar je bil za silo obnovljen, a pomembnejše vloge ni več imel. Številne kaverne v okolici so iz časa prve svetovne vojne.
Dva prizora z gradu. Levo so razvaline osrednjega palacija in obrambnih stolpov, zgoraj je še pogled proti Gardskemu jezeru.
Z gradu je najbolje sestopiti na drugo stran, proti zahodu in nato proti severu. Tam so čudovite terase, na zgornji je močan izvir, če pa gremo levo do konca travnika in na rob grebena, se nam spet odpre izreden pogled na Torbole in Gardsko jezero.
Z gradu je najbolje sestopiti na drugo stran, proti zahodu in nato proti severu. Tam so čudovite terase, na zgornji je močan izvir, če pa gremo levo do konca travnika in na rob grebena, se nam spet odpre izreden pogled na Torbole in Gardsko jezero.
Ko se spet približujemo Nagu, je levo še eno razgledišče, nato pa pridemo k Forte Alto. To je nekdanja avstrijska trdnjava, ki je videti lepo ohranjena, a ko sva šla okrog nje, nisva našla kakega razloga, da bi vstopila - če je to sploh mogoče. Potem smo takoj na zahodnem obrobju Naga, na krožišču, kjer poiščemo označeno pot, ki se spusti v Val Molini. Že takoj je na desni razlagalna tabla, ki nas opozori na nekdanje vodne mline, ob poti je razstavljenih tudi nekaj mlinskih kamnov.
Ko se spet približujemo Nagu, je levo še eno razgledišče, nato pa pridemo k Forte Alto. To je nekdanja avstrijska trdnjava, ki je videti lepo ohranjena, a ko sva šla okrog nje, nisva našla kakega razloga, da bi vstopila - če je to sploh mogoče. Potem smo takoj na zahodnem obrobju Naga, na krožišču, kjer poiščemo označeno pot, ki se spusti v Val Molini. Že takoj je na desni razlagalna tabla, ki nas opozori na nekdanje vodne mline, ob poti je razstavljenih tudi nekaj mlinskih kamnov.
Peš pot kmalu zapusti strugo potoka in proti severu prečka strmo pobočje pod obema glavnima cestama. Ko pride do spodnje ceste, preseka njen ovinek, gre nekaj deset metrov še dol po njej, nato pa se strma steza oziroma kamnite stopnice spustijo v desno in nas kmalu pripeljejo pod gladke, od vode izprane stene.
Peš pot kmalu zapusti strugo potoka in proti severu prečka strmo pobočje pod obema glavnima cestama. Ko pride do spodnje ceste, preseka njen ovinek, gre nekaj deset metrov še dol po njej, nato pa se strma steza oziroma kamnite stopnice spustijo v desno in nas kmalu pripeljejo pod gladke, od vode izprane stene.
"Velikanovi kotli" so ledeniške tvorbe, ki jih lahko najdemo na številnih mestih po Alpah. Izdolbla jih je voda, ki je po koncu zadnje ledene dobe tekla iz ledenikov. Pri tem so se v kotlih pogosto znašle velike skale, ki jih je voda vrtinčila in tako še hitreje razjedala skalnato podlago.
"Velikanovi kotli" so ledeniške tvorbe, ki jih lahko najdemo na številnih mestih po Alpah. Izdolbla jih je voda, ki je po koncu zadnje ledene dobe tekla iz ledenikov. Pri tem so se v kotlih pogosto znašle velike skale, ki jih je voda vrtinčila in tako še hitreje razjedala skalnato podlago.
Stene pri Nagu so res velike, kotli pa niso najbolje ohranjeni. Območje je tudi zelo priljubljeno pri plezalcih, ki imajo tam opremljene številne smeri.
Stene pri Nagu so res velike, kotli pa niso najbolje ohranjeni. Območje je tudi zelo priljubljeno pri plezalcih, ki imajo tam opremljene številne smeri.
Pri največjem kotlu so v stenah tudi kaverne iz prve svetovne vojne. Za obisk zadostuje svetilka na telefonu, a v jamah ne vidimo nič posebnega.
Pri največjem kotlu so v stenah tudi kaverne iz prve svetovne vojne. Za obisk zadostuje svetilka na telefonu, a v jamah ne vidimo nič posebnega.
Od kotlov nato samo še nadaljujemo z našim sestopom v Torbole. Pot kmalu postane manj strma, pridemo do lepih sadovnjakov, nato pa na Strado Grande, po kateri se v levo vrnemo do avta.
Od kotlov nato samo še nadaljujemo z našim sestopom v Torbole. Pot kmalu postane manj strma, pridemo do lepih sadovnjakov, nato pa na Strado Grande, po kateri se v levo vrnemo do avta.
Podatki o turi:
Podatki o turi:
Trajanje pohoda: 2 h, z vsemi ogledi več.
Trajanje pohoda: 2 h, z vsemi ogledi več.
Zahtevnost: Tura je večinoma povsem lahka, le na nekaj mestih je potreben bolj varen korak. Izlet je povsem primeren tudi za otroke. Ogled ruševin gradu pa zahteva previdnost.
Zahtevnost: Tura je večinoma povsem lahka, le na nekaj mestih je potreben bolj varen korak. Izlet je povsem primeren tudi za otroke. Ogled ruševin gradu pa zahteva previdnost.
Najboljši čas: Izberimo dan, ki bo čist in razgleden. Kar zadeva čas dneva, ta ni tako zelo pomemben. Dolina in stene so obrnjeni v glavnem proti jugu.
Najboljši čas: Izberimo dan, ki bo čist in razgleden. Kar zadeva čas dneva, ta ni tako zelo pomemben. Dolina in stene so obrnjeni v glavnem proti jugu.
Izhodišča: Parkiramo lahko spodaj v Torbolu, ali pa zgoraj v Nagu, odvisno od tega, kam bomo šli naprej po koncu izleta. Vsa parkirišča v Torbolu so plačljiva, sva pa opazila, da so bila tista, ki sva jih videla na Stradi Grande zastonj. Podobno je zgoraj v Nagu. Midva sva parkirala na razgledišču ob zgornji cesti, kjer je nekaj zastonj parkirnih mest. A od tam je treba iti po glavni cesti do krožišča v Nagu.
Izhodišča: Parkiramo lahko spodaj v Torbolu, ali pa zgoraj v Nagu, odvisno od tega, kam bomo šli naprej po koncu izleta. Vsa parkirišča v Torbolu so plačljiva, sva pa opazila, da so bila tista, ki sva jih videla na Stradi Grande zastonj. Podobno je zgoraj v Nagu. Midva sva parkirala na razgledišču ob zgornji cesti, kjer je nekaj zastonj parkirnih mest. A od tam je treba iti po glavni cesti do krožišča v Nagu.
Stroški: Ogled razvalin gradu je zastonj. Ne ustrašimo se ograje in zaklenjenih vrat!
Stroški: Ogled razvalin gradu je zastonj. Ne ustrašimo se ograje in zaklenjenih vrat!
Zemljevid: Povezava na zemljevid na levi je spodaj. Kliknite na ikone in točke zemljevida, da dobite kratke opise in slike.
Zemljevid: Povezava na zemljevid na levi je spodaj. Kliknite na ikone in točke zemljevida, da dobite kratke opise in slike.
https://umap.openstreetmap.fr/en/map/garda_713255#16/45.8749/10.8839