Slepe doline Brkinov
3
3
Svojevrstne samotne doline kontaktnega krasa so naravne posebnosti - zaradi svoje geologije, pa tudi naravnih lepot. Vsaka od njih je malo drugačna, za vse po so značilne: številne lepe kraške jame, potoki, ki nenadoma poniknejo, ploska dna s cvetočimi travniki.
Svojevrstne samotne doline kontaktnega krasa so naravne posebnosti - zaradi svoje geologije, pa tudi naravnih lepot. Vsaka od njih je malo drugačna, za vse po so značilne: številne lepe kraške jame, potoki, ki nenadoma poniknejo, ploska dna s cvetočimi travniki.
Ravnik Matarskega podolja loči apnen-často pogorje Slavnika od flišnatega hribovja Brkinov. Stik teh dveh kamnin je prav doli v dolini, tam se značaj pokrajine hipoma spremeni. Sicer pa se samo podolje le zložno spušča nekako od Rupe nad Reko (kjer je meja s Hrvaško) do Kozine. Po podolju v smeri proti severozahodu ne teče nobena površinska voda, toliko bolj živahno pa je dogajanje pod zemljo.
Ravnik Matarskega podolja loči apnen-často pogorje Slavnika od flišnatega hribovja Brkinov. Stik teh dveh kamnin je prav doli v dolini, tam se značaj pokrajine hipoma spremeni. Sicer pa se samo podolje le zložno spušča nekako od Rupe nad Reko (kjer je meja s Hrvaško) do Kozine. Po podolju v smeri proti severozahodu ne teče nobena površinska voda, toliko bolj živahno pa je dogajanje pod zemljo.
Od Kozine proti Kvarnerskemu zalivu je po tej ravni črti od prazgodovine naprej tekla pomembna trgovska pot. Nad njo so bila zlasti na brkinski strani številna utrjena naselja, gradišča, katerih ostanki so vidni še danes.
Od Kozine proti Kvarnerskemu zalivu je po tej ravni črti od prazgodovine naprej tekla pomembna trgovska pot. Nad njo so bila zlasti na brkinski strani številna utrjena naselja, gradišča, katerih ostanki so vidni še danes.
Manj pomembne, a še vedno nezane-marljive so bile v starih časih prečne trgovske poti - čez Brkine v Vremsko dolino in naprej ter na drugo stran čez Čičarijo v Istro.
Manj pomembne, a še vedno nezane-marljive so bile v starih časih prečne trgovske poti - čez Brkine v Vremsko dolino in naprej ter na drugo stran čez Čičarijo v Istro.
<--- Ponorna jama v Odolini
Potoki, ki imajo svoja povirja pod vrhom Brkinov, tečejo proti jugu najprej po površju. Izpirajo razmeroma mehak, a vododržen eocenski fliš, v spodnjih predelih pa odlagajo naplavine na skoraj ravna dna svojih dolin. Nekatere od njih so širše, druge ožje, obdane so z nekako 100 m visokimi, gozdnatimi grebeni, nekateri potoki čez ravnice že tvorijo manjše meandre. Ampak doline se končajo slepo. Potoki se ne izlijejo v kakšen večji vodotok, pač pa nenadoma izginejo v podzemlje. Tam, tik pred ravnikom Matarskega podolja, namreč potoki naletijo na razmeroma čist apnenec, ki so ga v preteklosti brez večjih težav raztopili in ustvarili izredno gostoto kraških jam. Večinoma se vse začnejo z brezni, nato pa vode tečejo naprej proti jugu oziroma jugozahodu in pridejo na dan šele onkraj pogorja Slavnika, v povirju Rižane.
Potoki, ki imajo svoja povirja pod vrhom Brkinov, tečejo proti jugu najprej po površju. Izpirajo razmeroma mehak, a vododržen eocenski fliš, v spodnjih predelih pa odlagajo naplavine na skoraj ravna dna svojih dolin. Nekatere od njih so širše, druge ožje, obdane so z nekako 100 m visokimi, gozdnatimi grebeni, nekateri potoki čez ravnice že tvorijo manjše meandre. Ampak doline se končajo slepo. Potoki se ne izlijejo v kakšen večji vodotok, pač pa nenadoma izginejo v podzemlje. Tam, tik pred ravnikom Matarskega podolja, namreč potoki naletijo na razmeroma čist apnenec, ki so ga v preteklosti brez večjih težav raztopili in ustvarili izredno gostoto kraških jam. Večinoma se vse začnejo z brezni, nato pa vode tečejo naprej proti jugu oziroma jugozahodu in pridejo na dan šele onkraj pogorja Slavnika, v povirju Rižane.
Dolina Brezovice
Dolina Brezovice
Če pripeljemo iz Kozine, se v dolino Brezovice odcepimo (proti severu) že pred Materijo. Ko pripeljemo nad zahodni rob doline, je tam kapelica, v njeni bližini pa jama Brinščica. Vhod vanjo je ogromen krater s prepadnimi stenami, ki običajnim izletnikom preprečujejo vstop. V jami je zelo lepo okrasje, zanjo pa so značilni tudi izredni primerki jamskih biserov.
Če pripeljemo iz Kozine, se v dolino Brezovice odcepimo (proti severu) že pred Materijo. Ko pripeljemo nad zahodni rob doline, je tam kapelica, v njeni bližini pa jama Brinščica. Vhod vanjo je ogromen krater s prepadnimi stenami, ki običajnim izletnikom preprečujejo vstop. V jami je zelo lepo okrasje, zanjo pa so značilni tudi izredni primerki jamskih biserov.
Nato se cesta spusti v dolino, potok Ločico prečka po mostičku pred cerkvijo sv. Štefana. Od mostička je lep sprehod proti jugu, čez polja do zatrepa doline. Visoko nad zatrepom vidimo cerkvico sv. Duha (sv. Jurija), blizu nje je okrogel obrambni stolp, ki je še ostal od protiturškega tabora. Stolpa se je nekoč držalo še nekaj poslopij, celoten kompleks se nahaja na strmi skali nad koncem doline. Menda so imeli branilci tudi skriven izhod v kraško jamo sredi pečine, ta jih je ob nekem napadu tudi rešil.
Nato se cesta spusti v dolino, potok Ločico prečka po mostičku pred cerkvijo sv. Štefana. Od mostička je lep sprehod proti jugu, čez polja do zatrepa doline. Visoko nad zatrepom vidimo cerkvico sv. Duha (sv. Jurija), blizu nje je okrogel obrambni stolp, ki je še ostal od protiturškega tabora. Stolpa se je nekoč držalo še nekaj poslopij, celoten kompleks se nahaja na strmi skali nad koncem doline. Menda so imeli branilci tudi skriven izhod v kraško jamo sredi pečine, ta jih je ob nekem napadu tudi rešil.
K sv. Juriju in k stolpu pripeljemo po cesti, ki se iz Materije dviguje v Artviže.
K sv. Juriju in k stolpu pripeljemo po cesti, ki se iz Materije dviguje v Artviže.
Danes je potok, ki je nekoč tekel po dolini Brezovice reguliran, pa tudi sicer ima zelo malo vode. V tej slepi solini torej ne bomo našli jame, v katero bi izginjal potok, je pa jama Brinščica izvorna ponorna jama potoka, ki je v daljnji preteklosti naredil dolino Brezovice.
Danes je potok, ki je nekoč tekel po dolini Brezovice reguliran, pa tudi sicer ima zelo malo vode. V tej slepi solini torej ne bomo našli jame, v katero bi izginjal potok, je pa jama Brinščica izvorna ponorna jama potoka, ki je v daljnji preteklosti naredil dolino Brezovice.
Plosko dno doline pod Breznico
Sv. Štefan pri Brezovici
Odolina
Odolina
To je nemara najlepša od slepih dolin Brkinov. Tudi vanjo se cestica spusti z zahodnega roba, tja pripelje iz Bača pri Materiji. Še preden pripeljemo do tja, velja nemara vzhodno nad Bačem poiskati Štefakova pečina. Jama se odpira v jugovzhodni steni manjše kraške vrtače in je arheološko najdišče, kjer so našli sledove bivanja ljudi v prazgodovini.
To je nemara najlepša od slepih dolin Brkinov. Tudi vanjo se cestica spusti z zahodnega roba, tja pripelje iz Bača pri Materiji. Še preden pripeljemo do tja, velja nemara vzhodno nad Bačem poiskati Štefakova pečina. Jama se odpira v jugovzhodni steni manjše kraške vrtače in je arheološko najdišče, kjer so našli sledove bivanja ljudi v prazgodovini.
Ko se cestica spusti v dolino, se proti severu nadaljuje do dvorca iz 17. st. Ta je danes resda v glavnem v razpadanju, a posestvo je še vseeno živo in celoten kompleks predstavlja izjemno krajinsko kvaliteto. Tam se cesta konča, še malo naprej pa pridemo do cerkvice sv. Petra.
Ko se cestica spusti v dolino, se proti severu nadaljuje do dvorca iz 17. st. Ta je danes resda v glavnem v razpadanju, a posestvo je še vseeno živo in celoten kompleks predstavlja izjemno krajinsko kvaliteto. Tam se cesta konča, še malo naprej pa pridemo do cerkvice sv. Petra.
Pokrajinsko še lepši pa je pohod ob potoku proti jugu. Vzhodno od potoka je širno ravno dno doline, kjer se pase kar velika čreda govedi, potok pa se kmalu začne vrezovati v sprva plitvo, potem pa vedno bolj izrazito grapo. Stene postajajo skalnate, kmalu z obeh strani že skoraj navpično zapirajo dolino, napredovati moramo kar po potoku, ki običajno nima veliko vode. Tvori pa lepe ovinke in grapi kar ni konca. Ko nam pot zapre navpično ostenje, mislimo, da je jama tam, ampak pravi ponor se odpre šele ko smo tik pred njim, v levo. Vhod je prav mogočen, brezno pa nekako 40 m globoko. Menda se potem rov še nekaj časa nadaljuje, dokler ga ne zapre sifon.
Pokrajinsko še lepši pa je pohod ob potoku proti jugu. Vzhodno od potoka je širno ravno dno doline, kjer se pase kar velika čreda govedi, potok pa se kmalu začne vrezovati v sprva plitvo, potem pa vedno bolj izrazito grapo. Stene postajajo skalnate, kmalu z obeh strani že skoraj navpično zapirajo dolino, napredovati moramo kar po potoku, ki običajno nima veliko vode. Tvori pa lepe ovinke in grapi kar ni konca. Ko nam pot zapre navpično ostenje, mislimo, da je jama tam, ampak pravi ponor se odpre šele ko smo tik pred njim, v levo. Vhod je prav mogočen, brezno pa nekako 40 m globoko. Menda se potem rov še nekaj časa nadaljuje, dokler ga ne zapre sifon.
Grapa potoka Odolina, preden ta ponikne
Vhod v ponorno jamo
Dimnice
Dimnice
To je najbolj znana in tudi najlepša kraška jama Matarskega podolja. Njen nastanek je prav tak, kot smo ga opisali pridrugih jamah, je pa jama Dimnice urejena za turistični obisk. Jama je tik severno od vasi Markovščina, kjer se v turistični pisarni tudi javimo za obisk.
To je najbolj znana in tudi najlepša kraška jama Matarskega podolja. Njen nastanek je prav tak, kot smo ga opisali pridrugih jamah, je pa jama Dimnice urejena za turistični obisk. Jama je tik severno od vasi Markovščina, kjer se v turistični pisarni tudi javimo za obisk.
Vhod v brezno je prav spektakularen, je pa dobro zavarovan in nezahteven. Potem obiščemo zgornjo in spodnjo etažo, kjer je čudovito jamsko okrasje.
Vhod v brezno je prav spektakularen, je pa dobro zavarovan in nezahteven. Potem obiščemo zgornjo in spodnjo etažo, kjer je čudovito jamsko okrasje.
Že zelo dologo je tega, kar sva jamo obiskala, zato fotografije z izleta niso kakovostne.
Že zelo dologo je tega, kar sva jamo obiskala, zato fotografije z izleta niso kakovostne.
Ostale doline
Ostale doline
Zagotovo tudi obiski drugih slepih dolin lahko presenetijo z lepimi naravnimi prizori. Hotična je blizu Odoline, naprej proti jugovzhodu so še številne druge.
Zagotovo tudi obiski drugih slepih dolin lahko presenetijo z lepimi naravnimi prizori. Hotična je blizu Odoline, naprej proti jugovzhodu so še številne druge.
Za konec pa je tu samo še slika ljubke cerkvice sv. Socerba (sv. Servula) nad Artvižami. Tam je najvišja točka Brkinov. Z nje se na vse strani odpira lep razgled.
Za konec pa je tu samo še slika ljubke cerkvice sv. Socerba (sv. Servula) nad Artvižami. Tam je najvišja točka Brkinov. Z nje se na vse strani odpira lep razgled.
Parkirišče: 45.58426693817186, 14.013995911000714
