Kutna Hora

8

Mesto, ki je nekoč tekmovalo s Prago za prestolnico Češke.

Kostnica Sedlec - vsi izdelki so narejeni iz človeških kosti

Čas, namenjen obisku, bomo razdelili na čas za središče mesta (stari del) in na čas za Sedlec, današnje predmestje Kutne Hore.

Zgodovina

Nastanek mesta je povezan z ustanovitvijo cisterijanskega samostana leta 1142 v Sedlecu, prvim na Ćeškem. Že pred tem so na tem območju kopali srebro, do 13. st. pa je na račun rudarstva mesto močno obogatelo in vse do 16. st. je tekmovalo s Prago v pogledu politične in ekonomske pomembnosti. Kutno Horo so številni češki kralji izbrali za svojo rezidenco. Zaton mesta je povezan s poplavami v rudniku (in opustitvijo rudarjenja konec 18. st.), s 30-letno vojno in z izgubo mestnih privilegijev pod Habsburžani.

Ogled znamenitosti - Kutna Hora

Najin obisk Kutne Hore je bil dokaj kratek, zato tile vtisi najbrž ne odražajo verno prave slike mesta. Znamenitosti je namreč veliko in so, poleg bogate zgodovine, pogojevale, da je mesto pod zaščito UNESCA.

Čudovita je 5-ladijska gotska cerkev Sv. Barbare (14. st.) v južnem delu mesta. Tako mogočnost, skladnost arhitekture, kot tudi notranja oprema naredijo zelo močan vtis.

Severno od Sv. Barbare je park in velik jezuitski kolegij. Mimo njiju pridemo v stari del mesta. Husova ulica (ob njej je lep gotski vodnjak - kamenná kašna, slika spodaj desno) nas proti vzhodu pripelje na enega lepih osrednjih trgov (Palackého náměstí), vzporedni ulici severno in južno pa do drugih znamenitosti, na primer do cerkve Sv. Jakoba, ki se s svojim 86 m visokim zvonikom dviguje malo južneje.

Sedlec

Sedlec je danes predmestje Kutne Hore, od katedrale Sv. Barbare je oddaljen nekako 3,5 km. Kraj je znan po zares nenavadni znamenitosti - sloviti kostnici. Večini ljudi bo obisk kostnice dokaj morbidno doživetje, a ta v Sedlecu ni edina, v osrednji Evropi se najdejo še druge. Je pa najbolj znana, saj ocenjujejo, da jo letno obišče okrog 200.000 turistov. To je manjša rimo-katoliška kapela, ki je del bližnjega cerkvenega kompleksa, v njej pa so kosti nekako 40.000 - 70.000 ljudi. A to še ni vse. Kosti so umetelno aranžirane tako, da tvorijo različne predmete in dekoracijo kapele.

Skeleti izvirajo iz različnih obdobij, ko je veliko število ljudi umrlo tudi za kugo. Ob kasnejših širitvah cerkve so bile kosti izkopane in leta 1870 je družina Schwarzenberg najela rezbarja Františka Rinta, da kosti uredi - kar je dalo sedanji mračnjaški rezultat.

V bližini kostnice je zanimiva tudi cerkev Sv. Marije (Chrám Nanebevzetí Panny Marie).

Parkirišče: Za kostnico Sedlec: 49.961366, 15.287808, v mestu: 49.948792, 15.261419.