Flišne sipine v Istri

Eocenski fliš Istre je v priobalnem pasu globokega morja (predalpskega bazena) nastajal od 59 do 34 milijonov let pred sedanjostjo. Njegove plasti so ponekod debele tudi čez 2000 metrov. Morsko dno so z drobci kamnin polnili morski tokovi, ki so tekli od površine po strmih pobočjih dol v morske globine, zaradi česar take kamnine imenujemo turbiditi. Kasneje so se ta območja Istre zaradi podrivanja pod Dinaride dvignila iz morja. Tako danes eocenski fliš Istre tvori eno najlepših in najbolj značilnih flišnih pokrajin v Evropi.

Eocenski fliš Istre je sestavljen iz zaporedja plasti različnih kamnin. V Istri sta najbolj značilni dve: Laporovci in lapornati skrilavci so mehkejše, na erozijo (drobljenje) neodporne, silikatne kamnine, temno sive do črne barve, naložene v tanke plasti. Peščenjaki pa so precej bolj čvrste, debeloslojne, karbonatne kamnine, rumenkasto-rjave do sive barve, ki jih domačini s pridom uporabljajo pri gradnji svojih hiš. V flišu voda ne ponikne tako, kot v apnencu (ker ga ne raztaplja), zato v Sivi Istri potoki tečejo po površju. Tam, kjer je čisti fliš na površju, je vegetacija revna, na sipinah rastejo samo najbolj trdožive rastline. Sipine izpira meteorna voda, ki ustvarja slikovite žlebove, tam, kjer so pobočja bolj strma, pa so zaradi erozije pogosti podori, ponekod pa so nastale visoke stene. Ob morski obali, na primer, jih nenehno izpodjedajo valovi, dokler se zaradi težnosti deli sten ne podrejo. V ozkih grapah so na potokih številni slapovi, kjer voda pada čez več metrov debele sklade bolj čvrstega peščenjaka.

Izletniških območij, kjer si lahko ogledamo eocenski fliš, je v Istri zelo veliko - od že omenjenih priobalnih klifov na slovenski obali, preko potokov s slikovitimi slapovi, do številnih sipin. Na tej strani bom podrobneje opisal samo izlet v "Istrsko puščavo", območje sipin pri Oprtalju. Druge znamenitosti so opisane drugje, na tej strani pa je kratek seznam in zbirka najbolj značilnih slik.

Klifi na slovenski obali: Strunjanski klif, stene nad Fieso, Portorožem, Debelim rtičem, ...
Višje stene v notranjosti Istre, npr. nad Dragonjo, Reko, ...
Skalni pragovi in slapovi v grapah (primer: Pasjak).
Peščene sipine: Istrska puščava, sipine pri Humu, Buzetu, pod Gologorico, ...

"Istarska pustinja" je večje območje razgaljenega fliša, severno od ceste Šterna - Čepić, ki ga v zadnjem času tudi turistično promovirajo. Še več, jeseni 2025 je bil nad peščinami že nameščen tudi zip-line.

Za pohod po celotnem območju je z avtom najbolje peljati do cerkve Sv. Mihaela (Šterna, SZ od Oprtalja), od tam pa po kolovozu ob večinoma suhem potoku Šterna peljati še malo proti severu. Že pri prvih sipinah je najbolje po njihovih strmih grebenih iti kar desno gor, sledimo lahko tudi šibkim stezicam in redkim markacijam. Na vrhu tega dela sipin se nato držimo levo in prečkamo do večjega severnega območja. Tam peščine padajo v precej globoko grapo, mi pa gremo po južnem robu vse do najvišjega, tudi najlepšega območja. Tam se je najbolje spustiti med peščene valove in slediti strugam navzgor, vse do zgornje postaje zip-linea. Če še nimamo dovolj, se lahko po drugi, severni strani spet spustimo do sredine območja, kjer pa je steze konec.

 Druga možnost pristopa je od vzhoda. Z avtom lahko pripeljemo do zaselka Grguri (pravzaprav le ena, večja hiša), od koder imamo na vrh sipin le nekaj minut hoje. Primerno morda za samo kratek obisk najlepšega območja.