Kadar rečemo "grem na Osolnik", običajno hočemo povedati, da gremo k cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata nad zaselkom Osolnik. Na ta priljubljeni izletniški cilj prihajajo pohodniki z vseh strani, vseh starosti in v vseh letnih časih.
S travnika pri Sv. Mohorju in Fortunatu je nekaj razgleda proti Grintavcem
Cerkev z okolico je zelo lep kraj, čeprav smo navajeni, da so razgledi od slovenskih cerkvic na vrhovih hribov neizmerni. Pri Sv. Mohorju in Fortunatu ni tako. Zlasti proti Alpam jih zastirajo obronki gozda, le z bližnjega travnatega roba je pogled odprt. Na jug, na hribovito predgorje pa je čisto drugače. Ker stojim čisto na severu Polhograjskih dolomitov, vidimo zlasti te vrhove, na desni pa tudi malo Škofjeloškega hribovja.
Sicer pa pri cerkvi, na vrhu južnih trav, raste nekaj mogočnih dreves, pod katerimi na klopcah posedajo izletniki. Seveda ni greh sesti tudi v toplo travo in se na cončku D-vitaminizirati.
Malo pod cerkvijo so najvišje kmetije zaselka Osolnik. Te imajo čudovito, sončno lego. In do njih seveda že tudi pripeljejo gorske ceste, ki omogočajo toliko različnih pohodnih kombinacij.
Travniki pri Osolniku
Dostopi
Na Osolnik lahko pridemo z vseh strani. S severa pride markirana pot prav iz Puštala pri Škofji Loki, potem pa gre naprej k Mihelčičevemu domu na Govejku in še naprej čez Polhograjske dolomite. Večina obiskovalcev pa si privošči le kak krajši izlet. Poleg Govejka so primerna še izhodišča v sosednjih dolinah, če pa nismo za daljšo hojo, pa so prav primerna izhodišča na gorski cesti, ki se iz vasi Sora dvigne v hribovje proti zahodu. Večina parkira na križišču vzhodno-severovzhodno od cerkvice. Od tam gre po gozdnem grebenu markirana pot, ki naredi le 150 m vzpona in torej zahteva manj kot pol ure hoje. Vračamo se potem skozi zaselek Osolnik in po cesti proti severu.
Sv. Mohor in Fortunat ter pogled proti Loškemu hribovju
In naj omenim še Gontarsko planino, južno od Osolnika. Tudi tja gor je pot po gozdu markirana, hoje je nekako 45 minut, planina pa ni kaj posebnega. Pravzaprav gre za vrh proti jugu strmega, travnatega hriba, s katerega se potem lahko vračamo čez Govejk, ali pa nadaljujemo pohod proti jugu.