Embedded Files
6
6
Lubenice (antična hladna Hibernitia) so ena najbolj znanih vasi na hrvaških otokih. Že 4000 let stoji na skalnatem grebenu, 380 m nad čudovito zahodno obalo Cresa. Nekoč so bile Lubenice ograjene z obzidjem, čeprav na obali ni nobenega pristanišča. Še danes je stara arhitektura nekdanjega mesteca dobro vidna.
Lubenice (antična hladna Hibernitia) so ena najbolj znanih vasi na hrvaških otokih. Že 4000 let stoji na skalnatem grebenu, 380 m nad čudovito zahodno obalo Cresa. Nekoč so bile Lubenice ograjene z obzidjem, čeprav na obali ni nobenega pristanišča. Še danes je stara arhitektura nekdanjega mesteca dobro vidna.
Opis vasi
Opis vasi
Mesto Lubenice je staro več kot 4000 let in ni nikoli ostalo brez prebivalcev, kar potrjujejo najdeni okoliški tumuli iz bronaste in železne dobe. V antiki se Lubenice omenja kot dobro utrjeno in strateško pomembno mesto Hibernitia (tj. „zima” ali „hladno naselje”, najverjetneje zaradi pogostih hladnih vetrov, ki so tam pogosti) preko katerega je vodil odcep glavne rimske ceste iz Osorja v Beli. Takratne Lubenice so bile eno od štirih najpomembnejših krajev na otoku Cresu s popolnoma oblikovanim urbanim središčem. Ob vznožju vasi je pomembna vila rustica z okoliškim kmetijskim območjem in pripadajočim pristaniščem. Tam so našli številne arheološke materiale iz antike (sarkofag, egipčanski napisi, amfore, denar, nakit itd.).
Mesto Lubenice je staro več kot 4000 let in ni nikoli ostalo brez prebivalcev, kar potrjujejo najdeni okoliški tumuli iz bronaste in železne dobe. V antiki se Lubenice omenja kot dobro utrjeno in strateško pomembno mesto Hibernitia (tj. „zima” ali „hladno naselje”, najverjetneje zaradi pogostih hladnih vetrov, ki so tam pogosti) preko katerega je vodil odcep glavne rimske ceste iz Osorja v Beli. Takratne Lubenice so bile eno od štirih najpomembnejših krajev na otoku Cresu s popolnoma oblikovanim urbanim središčem. Ob vznožju vasi je pomembna vila rustica z okoliškim kmetijskim območjem in pripadajočim pristaniščem. Tam so našli številne arheološke materiale iz antike (sarkofag, egipčanski napisi, amfore, denar, nakit itd.).
Po ozki cestici se danes turisti pripeljejo v Lubenice v glavnem zato, da si ogledajo staro, slikovito vas. Do čudovitega peščenega zaliva, ki vabi spodaj na obali, je daleč in tiste, ki se odpravijo dol, zlasti kasneje zdela 380 m visok vzpon na povratku. Sicer pa v sami vasi, ki je nominirana za zaščito UNESCA, danes živi le še kaka dva ducata ljudi, ki skušajo pred pozabo rešiti stare običaje in nošo. Na tej strani bom na kratko opisal tudi širšo okolico, ki upravičuje oceno s 6. stopnjo znamenitosti.
Po ozki cestici se danes turisti pripeljejo v Lubenice v glavnem zato, da si ogledajo staro, slikovito vas. Do čudovitega peščenega zaliva, ki vabi spodaj na obali, je daleč in tiste, ki se odpravijo dol, zlasti kasneje zdela 380 m visok vzpon na povratku. Sicer pa v sami vasi, ki je nominirana za zaščito UNESCA, danes živi le še kaka dva ducata ljudi, ki skušajo pred pozabo rešiti stare običaje in nošo. Na tej strani bom na kratko opisal tudi širšo okolico, ki upravičuje oceno s 6. stopnjo znamenitosti.
Dva prizora iz vasi
Za obisk je zanimivo širše območje. Valun na severovzhodu je kar razvito turistično naselje, iz njegove okolice peljemo proti jugu v Mali Podol, od tam pa proti severozahodu v Lubenice. Bližnje Vransko jezero je podobne velikosti kot naše Bohinjsko in je zaščiteno kot vodni vir. Leži 13 m nad morsko gladino, njegova globina pa je 74 m (gre torej za kriptodepresijo). Zahodna obala Cresa je neobljudena, a lepa in privlačna za obisk. Najbližje turistično naselje na njej je na jugu, že precej oddaljena Martinščica.
Za obisk je zanimivo širše območje. Valun na severovzhodu je kar razvito turistično naselje, iz njegove okolice peljemo proti jugu v Mali Podol, od tam pa proti severozahodu v Lubenice. Bližnje Vransko jezero je podobne velikosti kot naše Bohinjsko in je zaščiteno kot vodni vir. Leži 13 m nad morsko gladino, njegova globina pa je 74 m (gre torej za kriptodepresijo). Zahodna obala Cresa je neobljudena, a lepa in privlačna za obisk. Najbližje turistično naselje na njej je na jugu, že precej oddaljena Martinščica.
Ogled Lubenic in okolice
Ogled Lubenic in okolice
Ko pridemo v vas, si jo bomo verjetno najprej malo ogledali. Vse skupaj sta to dve slikoviti ulici, stare hiše, štiri cerkvice in razgleden rob visoko nad morjem. Seveda so z Lubenic vsi pogledi usmerjeni proti zahodu, čez vršne stene, proti morju. A lepa in po svoje zanimiva je tudi pokrajina proti notranjosti otoka. To je precej skalnata kraška planota, z izkrčenimi številnimi pašniki, ki jih razmejujejo kilometri suhih zidov. Ohranilo se je tudi nekaj zaplat čudovitih borovih gozdov, posebna dragocenost pa so lokve, ki so tisočletja omogočale rejo drobnice.
Ko pridemo v vas, si jo bomo verjetno najprej malo ogledali. Vse skupaj sta to dve slikoviti ulici, stare hiše, štiri cerkvice in razgleden rob visoko nad morjem. Seveda so z Lubenic vsi pogledi usmerjeni proti zahodu, čez vršne stene, proti morju. A lepa in po svoje zanimiva je tudi pokrajina proti notranjosti otoka. To je precej skalnata kraška planota, z izkrčenimi številnimi pašniki, ki jih razmejujejo kilometri suhih zidov. Ohranilo se je tudi nekaj zaplat čudovitih borovih gozdov, posebna dragocenost pa so lokve, ki so tisočletja omogočale rejo drobnice.
Eden od sanjsko lepih zalivov pod Lubenicami
Potem se je treba odločiti – ali naj gremo dol do zaliva ali ne. Če se odločimo za izlet, bomo naredili kar majhno planinsko turo. Dol se tistih 380 m hitro spustimo, a za povratek računajmo s celo uro. Pot je dobra in uhojena, a za dobro počutje planinski čevlji kar prav pridejo. Pod vasjo je slikovit zaliv z eno najlepših plaž v okolici. V času turistične sezone tja pride kar nekaj ljudi, spomladi in jeseni pa jo bomo lahko imeli le zase. Ko sva nekoč prišla tja s šotorom, vseeno nisva upala prespati kar na glavni plaži. Nekaj stezic je vodilo nad obalo proti jugu, a so se kmalu porazgubile v makiji. Po brezpotju sva prišla do naslednjega zalivčka, malo naprej pa še do enega, še lepšega (slika na levi). Tam sva z nočjo postavila šotor.
Potem se je treba odločiti – ali naj gremo dol do zaliva ali ne. Če se odločimo za izlet, bomo naredili kar majhno planinsko turo. Dol se tistih 380 m hitro spustimo, a za povratek računajmo s celo uro. Pot je dobra in uhojena, a za dobro počutje planinski čevlji kar prav pridejo. Pod vasjo je slikovit zaliv z eno najlepših plaž v okolici. V času turistične sezone tja pride kar nekaj ljudi, spomladi in jeseni pa jo bomo lahko imeli le zase. Ko sva nekoč prišla tja s šotorom, vseeno nisva upala prespati kar na glavni plaži. Nekaj stezic je vodilo nad obalo proti jugu, a so se kmalu porazgubile v makiji. Po brezpotju sva prišla do naslednjega zalivčka, malo naprej pa še do enega, še lepšega (slika na levi). Tam sva z nočjo postavila šotor.
Še naprej proti jugu so prehodi ob obali precej zahtevni, ovira jih nekaj pečin in gosta makija. A malo pod Lubenicami, nekako na dveh tretjinah višine, se proti jugu spusti še ena označena steza. Ta pripelje v bolj oddaljen zaliv, kjer je Modra špilja. Kraška jama je menda lahko dostopna, a samo s plavanjem. Ko si enkrat v njej, lahko uživaš v prelivanju modrih odtenkov svetlobe, ki prihaja v jamo.
Še naprej proti jugu so prehodi ob obali precej zahtevni, ovira jih nekaj pečin in gosta makija. A malo pod Lubenicami, nekako na dveh tretjinah višine, se proti jugu spusti še ena označena steza. Ta pripelje v bolj oddaljen zaliv, kjer je Modra špilja. Kraška jama je menda lahko dostopna, a samo s plavanjem. Ko si enkrat v njej, lahko uživaš v prelivanju modrih odtenkov svetlobe, ki prihaja v jamo.
^ Pomlad v Lubenicah -->
Pohodne ture
Pohodne ture
Lubenice lahko vključimo v številne pohodne ture, ki jih lahko tudi povežemo v več daljših kombinacij. Skozi vas gre tudi Via Apsyrtides, ki je nekakšna kvarnerska transverzala. V nadaljevanju je nekaj predlogov.
Lubenice lahko vključimo v številne pohodne ture, ki jih lahko tudi povežemo v več daljših kombinacij. Skozi vas gre tudi Via Apsyrtides, ki je nekakšna kvarnerska transverzala. V nadaljevanju je nekaj predlogov.
1. Lubenice - Uvala Luka, 380 m, 1,85 km
1. Lubenice - Uvala Luka, 380 m, 1,85 km
To je sestop iz vasi v lepi zaliv na zahodni obali Cresa, ki nas tako privlačno vabi z vseh razglednih točk. Iz vasi nas dobro uhojena steza popelje proti jugu, ko se spustimo pod plezališče, se v loku obrnemo proti desni in čez peščeno pobočje se nad suho strugo spustimo na peščeno obalo. Za povratek računajmo vsaj z 1 uro vročega vzpona!
To je sestop iz vasi v lepi zaliv na zahodni obali Cresa, ki nas tako privlačno vabi z vseh razglednih točk. Iz vasi nas dobro uhojena steza popelje proti jugu, ko se spustimo pod plezališče, se v loku obrnemo proti desni in čez peščeno pobočje se nad suho strugo spustimo na peščeno obalo. Za povratek računajmo vsaj z 1 uro vročega vzpona!
2. Lubenice - Plava grota, 380 m, 2,12 km
2. Lubenice - Plava grota, 380 m, 2,12 km
Kot pri poti št. 1, se iz vasi spustimo proti jugu, a na dobrih 260 m se odcepimo na pot, ki se še naprej spušča proti jugu. Mimo razglednega pomola se spustimo v zaliv Žanja, kjer je tudi Modra špilja.
Kot pri poti št. 1, se iz vasi spustimo proti jugu, a na dobrih 260 m se odcepimo na pot, ki se še naprej spušča proti jugu. Mimo razglednega pomola se spustimo v zaliv Žanja, kjer je tudi Modra špilja.
Turi št. 1 in 2 lahko povežemo v en izlet, vendar povezava ob obali zaradi brezpotja in makije ni priporočljiva. Bolje je iti z obale tistih 260 m gor do razcepa.
Turi št. 1 in 2 lahko povežemo v en izlet, vendar povezava ob obali zaradi brezpotja in makije ni priporočljiva. Bolje je iti z obale tistih 260 m gor do razcepa.
Precej južno od Lubenic je turistično naselje Martinščica. Od tam gre ob obali proti severu steza, najprej do zaselka Sv. Nikola (2,30 km), nato gre zaraščena stezica še precej naprej proti severu, do Uvale Karjatul, prav do Modre špilje pa je videti, da ne seže. Za povezavo z območjem Lubenic je priporočljiva samo pot iz Vidovićev.
Precej južno od Lubenic je turistično naselje Martinščica. Od tam gre ob obali proti severu steza, najprej do zaselka Sv. Nikola (2,30 km), nato gre zaraščena stezica še precej naprej proti severu, do Uvale Karjatul, prav do Modre špilje pa je videti, da ne seže. Za povezavo z območjem Lubenic je priporočljiva samo pot iz Vidovićev.
3. Vidovići - Lubenice, 320 m, 7,25 km
3. Vidovići - Lubenice, 320 m, 7,25 km
To je zelo lep pristop v Lubenice z juga, pohodna tura, ki nam predstavi vse lepote tega območja. Vidovići so zaselek nad Martinščico, na višini 250 m, do katerega seže gorska cestica. Če turo začnemo tam, do Lubenic višinske razlike ni veliko, a ob poti je še lepi razglednik Helm, 482 m, na katerega se je vsekakor vredno povzpeti. Če se vračamo po isti poti, je povratek hiter, a manj zanimiv. Druga možnost pa je, da si poprej v Lubenicah pripravimo bicikle in se po vzponu samo še spustimo v Martinščico. A glej ga zlomka, od tam bo treba spet 225 m gor v Vidoviće, kjer smo pustili avto.
To je zelo lep pristop v Lubenice z juga, pohodna tura, ki nam predstavi vse lepote tega območja. Vidovići so zaselek nad Martinščico, na višini 250 m, do katerega seže gorska cestica. Če turo začnemo tam, do Lubenic višinske razlike ni veliko, a ob poti je še lepi razglednik Helm, 482 m, na katerega se je vsekakor vredno povzpeti. Če se vračamo po isti poti, je povratek hiter, a manj zanimiv. Druga možnost pa je, da si poprej v Lubenicah pripravimo bicikle in se po vzponu samo še spustimo v Martinščico. A glej ga zlomka, od tam bo treba spet 225 m gor v Vidoviće, kjer smo pustili avto.
Iz Vidovićev gre torej proti severu stara pastirska pot, markirana tudi kot del Vie Apsyrtides. Nemara je to tudi pot, ki že od antike naprej vodi v Lubenice z juga. Bolj ko se po njej zložno vzpenjamo, lepši postajajo razgledi. Za nami raste iz zaliva visoka Osoršćica, kasneje se odpre pogled na Vransko jezero in tako se približamo Helmu, najvišji vzpetini na območju Lubenic. Z njegovega vrha je razgled seveda najbolj razsežen. Nekdanje pašno območje je danes v glavnem opuščeno. Vse polno je suhih zidov, med njimi so še vedno manjše travnate jase. Zanimivi so kali, v katerih je stoječa voda, ki je v preteklosti morala pomeniti pravo dragocenost. Od Helma imamo nato do ceste in naprej v Lubenice samo še dobre pol ure hoje. Poti sta dve. Zahodna, Via Apsyrtides, gre v območju glavnega grebena oziroma po njegovi primorski strani, mimo zanimive jame Morska peć, 361 m. Na vzhodno pot pa se moramo z vrha Helma kratek del poti vrniti.
Iz Vidovićev gre torej proti severu stara pastirska pot, markirana tudi kot del Vie Apsyrtides. Nemara je to tudi pot, ki že od antike naprej vodi v Lubenice z juga. Bolj ko se po njej zložno vzpenjamo, lepši postajajo razgledi. Za nami raste iz zaliva visoka Osoršćica, kasneje se odpre pogled na Vransko jezero in tako se približamo Helmu, najvišji vzpetini na območju Lubenic. Z njegovega vrha je razgled seveda najbolj razsežen. Nekdanje pašno območje je danes v glavnem opuščeno. Vse polno je suhih zidov, med njimi so še vedno manjše travnate jase. Zanimivi so kali, v katerih je stoječa voda, ki je v preteklosti morala pomeniti pravo dragocenost. Od Helma imamo nato do ceste in naprej v Lubenice samo še dobre pol ure hoje. Poti sta dve. Zahodna, Via Apsyrtides, gre v območju glavnega grebena oziroma po njegovi primorski strani, mimo zanimive jame Morska peć, 361 m. Na vzhodno pot pa se moramo z vrha Helma kratek del poti vrniti.
Iz znanega turističnega mesteca Valuna gresta v Lubenice dve poti, ki ju lahko povežemo v krožno turo. Nad Valunom je parkirišče na 46 m, a pohoda nam ni treba začeti tam, čeprav se malo nad tem parkiriščem začne markirana Via Apsystides. Lahko se namreč z avtom peljemo po cesti proti Lubenicam, se na 140 m odcepimo desno in po ozki asfaltni cesti peljemo v smeri Zbičine in Pernata, kjer se cesta, prevozna z avtom, konča.
Iz znanega turističnega mesteca Valuna gresta v Lubenice dve poti, ki ju lahko povežemo v krožno turo. Nad Valunom je parkirišče na 46 m, a pohoda nam ni treba začeti tam, čeprav se malo nad tem parkiriščem začne markirana Via Apsystides. Lahko se namreč z avtom peljemo po cesti proti Lubenicam, se na 140 m odcepimo desno in po ozki asfaltni cesti peljemo v smeri Zbičine in Pernata, kjer se cesta, prevozna z avtom, konča.
4. Zbičina - Lubenice, 185 m, 2,25 km
4. Zbičina - Lubenice, 185 m, 2,25 km
To je krajša varianta pristopa v Lubenice od severovzhoda, markirana kot Via Apsyrtides. Izpod zaselka Zbičina nadaljujemo po ozki asfaltni cesti proti Lubenicam. Pred Vrhom Sela se držimo kolovoza desno, po katerem se čez najvišjo točko (381 m) spustimo do zanimive dvojne lokve, nato pa naprej v dol pod Lubenicami. Iz njega je v vas še 55 m vzpona.
To je krajša varianta pristopa v Lubenice od severovzhoda, markirana kot Via Apsyrtides. Izpod zaselka Zbičina nadaljujemo po ozki asfaltni cesti proti Lubenicam. Pred Vrhom Sela se držimo kolovoza desno, po katerem se čez najvišjo točko (381 m) spustimo do zanimive dvojne lokve, nato pa naprej v dol pod Lubenicami. Iz njega je v vas še 55 m vzpona.
Dvojni kal pri Lubenicah
Stara pastirska hiša v Pernatu
5. Pernat - Lubenice, 162 m, 3,95 km
5. Pernat - Lubenice, 162 m, 3,95 km
Tudi ta, severni pristop v Lubenice je zelo lep. Verjetno ne bomo parkirali prav v Pernatu, zato k zgornjim številkam prištejmo še pot iz Valuna v Pernat ali iz Zbičine v Pernat. Če poti št. 4 in 5 povezujemo v krožno turo, je slednja (položnejša) primernejša za povratek.
Tudi ta, severni pristop v Lubenice je zelo lep. Verjetno ne bomo parkirali prav v Pernatu, zato k zgornjim številkam prištejmo še pot iz Valuna v Pernat ali iz Zbičine v Pernat. Če poti št. 4 in 5 povezujemo v krožno turo, je slednja (položnejša) primernejša za povratek.
Iz Lubenic torej sledimo kažipotu proti severu, čez kraški, planotast svet hodimo med suhozidi mimo številnih pašnikov. Pastirske steze vodijo proti koncu rta Grabrovica, a če smo pozorni na markacije, nas te naposled začnejo obračati proti desni in s planote se spustimo na teraso zaselka Pernat, 239 m. Če imamo avto kje nižje, gremo po markirani poti vzporedno s cesto naprej dol proti Valunu ali pa se v drugem delu s te poti po cesti spustimo v Zbičino.
Iz Lubenic torej sledimo kažipotu proti severu, čez kraški, planotast svet hodimo med suhozidi mimo številnih pašnikov. Pastirske steze vodijo proti koncu rta Grabrovica, a če smo pozorni na markacije, nas te naposled začnejo obračati proti desni in s planote se spustimo na teraso zaselka Pernat, 239 m. Če imamo avto kje nižje, gremo po markirani poti vzporedno s cesto naprej dol proti Valunu ali pa se v drugem delu s te poti po cesti spustimo v Zbičino.
Page updated
Google Sites
Report abuse