Zgodovina naselbine

Kraj Iuenna, kjer so v antiki častili svoja božanstva, je dal ime Junski gori in celotni pokrajini (Podjuna). Sicer pa je bil na sever prepadni hrib naseljen že v prazgodovini. V pozni antiki, okoli leta 400, je bil na vrhu kompleks več (pet) starokrščanskih cerkva, obdan z nasipom in obzidjem, najdeni so bili tudi napisi, keramika in mozaiki. Zanimivo je, da v antiki v svetiščih niso častili samo krščanskega boga. Hiše znotraj kompleksa kažejo na to, da je bilo svetišče pomemben romarski kraj. Podobno, kot nekatere druge višinske naselbine (na primer Ajdna na Gorenjskem), je bila tudi ta na Junski gori opuščena (verjetno opustošena in požgana) okrog leta 600. Cerkev, ki jo na hribu vidimo sedaj, pa je precej mlajša. Zgrajena je bila v začetku 16. st. in je posvečena sv. Hemi.

Zanimiva za obisk pa je tudi Rozalska jama, tik pod vrhom hriba. V njej je izvir domnevno zdravilne vode (še danes vidiš k izviru prihajati ljudi s plastenkami), ki je prebivalcem Junske gore od nekdaj služil za preskrbo. Leta 1669 so v jamo postavili kip sv. Rozalije, leta 1681 pa zgradili kapelo, ki naj bi prebivalce Podjune varovala pred kugo.

Obisk Junske gore

Na Junsko goro se seveda lahko povzpnemo prav iz doline, iz vasi Jaunstein, zahodno od Globasnice, ali iz drugih, malo bolj oddaljenih izhodišč. To je lahko prijetna, kratka pohodna tura. A večina se gor pripelje z avtom. Južno od vrha je nekaj kmetij (zaselek Slovenje), kjer lahko parkiramo, nato je do vrha le še kakih 10 minut hoje. Cestica pripelje do sv. Heme, arheološki park je na vršni planoti jugovzhodno od nje. Ko si vse zanimivosti na vrhu ogledamo, je vredno stopiti tudi na severni rob hriba, od koder je čez Podjuno lep razgled. Nato gremo od cerkve sv. Heme proti zahodu še do jame, v katero se spustimo po strmi stezici in stopnicah.

Parkirišče: 46.550889, 14.668866