Monte Roen
Monte Roen
Monte Roen s severa
Uvod
Uvod
Najvišji vrh skupine Nonsberg je še kako vreden obiska. Čeprav so vzponi s severa, zahoda in juga lahki in kratki, se na vrh lahko povzpnemo tudi po lažji in kar lepi ferati, če pa si želite bolj pretegniti noge in pljuča, se na vrh lahko odpravite od vzhoda, kjer bo treba narediti dobrih 1500 m višine. Pozimi je Monte Roen idealen, lahek cilj turnega smuka ali pa pohoda s krplji. Razgled z najvišje točke je izredno razsežen.
Najvišji vrh skupine Nonsberg je še kako vreden obiska. Čeprav so vzponi s severa, zahoda in juga lahki in kratki, se na vrh lahko povzpnemo tudi po lažji in kar lepi ferati, če pa si želite bolj pretegniti noge in pljuča, se na vrh lahko odpravite od vzhoda, kjer bo treba narediti dobrih 1500 m višine. Pozimi je Monte Roen idealen, lahek cilj turnega smuka ali pa pohoda s krplji. Razgled z najvišje točke je izredno razsežen.
Masiv Monte Roena
Masiv Monte Roena
Celotna gorska skupina je en sam dolg, masiven greben, ki se zahodno od doline Adiže v blagem loku vije v smeri sever-jug. V grebenu so številni vrhovi in po njem ali malo pod njim gredo ves čas markirane poti. Zahodna stran grebena je blaga in položna, na vrhovih porasla s travo, v nižjih predelih pa z lepimi, razsežnimi gozdovi. Kljub blagi podobi, zahodno stran grebena v spodnjem delu režejo številne globoke grape in divji kanjoni. Vzhodna stran pa je čisto drugačna. Milijoni turistov, ki iz osrednje Evrope po dolini Adiže vozijo proti jugu, na desni lahko občudujejo visoki greben, ki ima na vrhu nekaj sto metrov povsem navpičnih sten, pod njimi pa se proti doli strmo spuščajo divje skalnate grape in poraščena pobočja, ki postanejo blaga šele čisto spodaj, kjer so nad s soncem obsijano dolino po vsej dolžini vinogradi in sadovnjaki. To je dežela znamenitega traminca.
Celotna gorska skupina je en sam dolg, masiven greben, ki se zahodno od doline Adiže v blagem loku vije v smeri sever-jug. V grebenu so številni vrhovi in po njem ali malo pod njim gredo ves čas markirane poti. Zahodna stran grebena je blaga in položna, na vrhovih porasla s travo, v nižjih predelih pa z lepimi, razsežnimi gozdovi. Kljub blagi podobi, zahodno stran grebena v spodnjem delu režejo številne globoke grape in divji kanjoni. Vzhodna stran pa je čisto drugačna. Milijoni turistov, ki iz osrednje Evrope po dolini Adiže vozijo proti jugu, na desni lahko občudujejo visoki greben, ki ima na vrhu nekaj sto metrov povsem navpičnih sten, pod njimi pa se proti doli strmo spuščajo divje skalnate grape in poraščena pobočja, ki postanejo blaga šele čisto spodaj, kjer so nad s soncem obsijano dolino po vsej dolžini vinogradi in sadovnjaki. To je dežela znamenitega traminca.
Čez greben vodi ena sama dobra cestna povezava. Izredno slikovita in lepo speljana cesta gre čez prelaz Mendel in povezuje dolino Adiže (Bolzano) z dolino Non.
Čez greben vodi ena sama dobra cestna povezava. Izredno slikovita in lepo speljana cesta gre čez prelaz Mendel in povezuje dolino Adiže (Bolzano) z dolino Non.
Prav enaka je tudi situacija v ožjem območju samega Monte Roena. Že zemljevid razkriva divja vzhodna ostenja in grape, ki se jih tudi oba vzhodna pristopa izogneta (po severni oziroma južni strani). Vrhovi v glavnem grebenu z izjemo samega Roena niso posebno pomembni. Imajo svoja imena, številne od njih prečkajo grebenske poti ali pa se je nanje mogoče z markiranih poti enostavno in hitro povzpeti. Glavni planinski cilj ostaja vsekakor zgolj Monte Roen.
Prav enaka je tudi situacija v ožjem območju samega Monte Roena. Že zemljevid razkriva divja vzhodna ostenja in grape, ki se jih tudi oba vzhodna pristopa izogneta (po severni oziroma južni strani). Vrhovi v glavnem grebenu z izjemo samega Roena niso posebno pomembni. Imajo svoja imena, številne od njih prečkajo grebenske poti ali pa se je nanje mogoče z markiranih poti enostavno in hitro povzpeti. Glavni planinski cilj ostaja vsekakor zgolj Monte Roen.
Vršni del grebena Monte Roena je zgrajen iz triasnih dolomitov različnih starosti in karakteristik. Starejše (paleozojske) kamnine najdemo šele v spodnjih predelih na vzhodni strani.
Vršni del grebena Monte Roena je zgrajen iz triasnih dolomitov različnih starosti in karakteristik. Starejše (paleozojske) kamnine najdemo šele v spodnjih predelih na vzhodni strani.
San Romedio
Ne želim preveč skreniti iz planinske tematike, a izjemni samostan San Romedio pač moram omeniti. Preberite si zabavno zgodbo o tem svetniku in zgodovino samostana, ko pa ste v bližini, kraj vsekakor tudi obiščite. Tukaj je le nekaj namigov kako se pomešati med romarje in v zadnjem času mnogo številčnejše turiste. (Zemljevid si oglejte s pomanjšanjem spodnjega zemljevida - zahodno od M. Roena.)
Ne želim preveč skreniti iz planinske tematike, a izjemni samostan San Romedio pač moram omeniti. Preberite si zabavno zgodbo o tem svetniku in zgodovino samostana, ko pa ste v bližini, kraj vsekakor tudi obiščite. Tukaj je le nekaj namigov kako se pomešati med romarje in v zadnjem času mnogo številčnejše turiste. (Zemljevid si oglejte s pomanjšanjem spodnjega zemljevida - zahodno od M. Roena.)
Samostan je zgrajen na neverjetni skalnati ojstrici sredi kanjona potoka Romedio. Po dolini do vznožja pripelje tudi cesta, a mnogo lepše je tja priti peš iz kraja Sanzeno v glavni dolini. Parkirajte nad vasjo, pri muzeju Retico, kjer se tudi začne zabavna pot po galerijah. Stari akvadukt so namreč spremenili v izredno izpostavljeno, a povsem zavarovano pot, primerno tudi za otroke. Po nekako 45 minutah boste čisto po ravnem prišli pod samostan, nato pa bo treba po stopnicah seveda še gor.
Samostan je zgrajen na neverjetni skalnati ojstrici sredi kanjona potoka Romedio. Po dolini do vznožja pripelje tudi cesta, a mnogo lepše je tja priti peš iz kraja Sanzeno v glavni dolini. Parkirajte nad vasjo, pri muzeju Retico, kjer se tudi začne zabavna pot po galerijah. Stari akvadukt so namreč spremenili v izredno izpostavljeno, a povsem zavarovano pot, primerno tudi za otroke. Po nekako 45 minutah boste čisto po ravnem prišli pod samostan, nato pa bo treba po stopnicah seveda še gor.
Vstop je prost in pet cerkva, ki čepijo druga vrh druge, si v celoti lahko ogledamo (november, 2017). Po ogledu se je vsekakor vredno povzpeti še kakih 5 minut naprej v breg, do majhnega pokopališča, s katerega je najlepši pogled na San Romedio pod nami.
Vstop je prost in pet cerkva, ki čepijo druga vrh druge, si v celoti lahko ogledamo (november, 2017). Po ogledu se je vsekakor vredno povzpeti še kakih 5 minut naprej v breg, do majhnega pokopališča, s katerega je najlepši pogled na San Romedio pod nami.
Pot iz Sanzena k San Romediu
<--- Samostan San Romedio
Razgled z vrha Roena
Razgled z vrha Roena
Panorama z Monte Roena je resnično obsežna. Na vzhodu, onkraj doline Adiže že kar oddaljene, se proti nebu vzpenjajo nazobčane rajde Dolomitov. Južneje se nadaljujejo visoke gore skupine Lagorai, še bolj v daljavi pa na obeh straneh Adiže vidimo posamezne masive gora okrog Gardskega jezera in Monti Lessini. Višji od njih sta zahodneje stoječi skupini Brente in Ortlerja, v katerih dobro vidimo bližnje vrhove. Severozahodni in severni del obzorja je natrpan z visokimi, z ledeniki prekritimi vrhovi Centralnih Alp - Oetztalskih, Stubaiskih in Zillertalskih. Pred njimi, tik nad Bolzanom, ločimo bolj kopaste Sarntalske Alpe. Končno pa je tu še izreden pogled dol, vzdolž široke doline Adiže. Reka teče skoraj 2000 metrov pod nami.
Panorama z Monte Roena je resnično obsežna. Na vzhodu, onkraj doline Adiže že kar oddaljene, se proti nebu vzpenjajo nazobčane rajde Dolomitov. Južneje se nadaljujejo visoke gore skupine Lagorai, še bolj v daljavi pa na obeh straneh Adiže vidimo posamezne masive gora okrog Gardskega jezera in Monti Lessini. Višji od njih sta zahodneje stoječi skupini Brente in Ortlerja, v katerih dobro vidimo bližnje vrhove. Severozahodni in severni del obzorja je natrpan z visokimi, z ledeniki prekritimi vrhovi Centralnih Alp - Oetztalskih, Stubaiskih in Zillertalskih. Pred njimi, tik nad Bolzanom, ločimo bolj kopaste Sarntalske Alpe. Končno pa je tu še izreden pogled dol, vzdolž široke doline Adiže. Reka teče skoraj 2000 metrov pod nami.
⬆️ Velika vzhodna panorama ... in pogled proti jugu ⬇️
V ferati Roen
Dostopi
Dostopi
Na Monte Roen se lahko povzpnemo tudi iz kar precej oddaljenih izhodišč, a obstajajo tudi tista bližnja. Človek bi najprej pomislil, da bi šel na vrh kar s prelaza Mendel. To je seveda možno, proti jugu do smučišča celo pelje cesta, a od tam je na vrh še vedno dobre tri ure hoje.
Na Monte Roen se lahko povzpnemo tudi iz kar precej oddaljenih izhodišč, a obstajajo tudi tista bližnja. Človek bi najprej pomislil, da bi šel na vrh kar s prelaza Mendel. To je seveda možno, proti jugu do smučišča celo pelje cesta, a od tam je na vrh še vedno dobre tri ure hoje.
Na boljše izhodišče nas pripelje gorska cesta, ki se začne v kraju Amblar (pri Cavarenu). Ta pripelje na razsežno Malgo di Romeno / Malgo Roen. Do razcepa na 1501 m je cesta lepa in asfaltna, višje je makadam. Druga cesta ima za izhodišče vas Don. Pripelje vas najprej na Malgo Sanzeno nato pa nemara še naprej na Malgo di Romeno.
Na boljše izhodišče nas pripelje gorska cesta, ki se začne v kraju Amblar (pri Cavarenu). Ta pripelje na razsežno Malgo di Romeno / Malgo Roen. Do razcepa na 1501 m je cesta lepa in asfaltna, višje je makadam. Druga cesta ima za izhodišče vas Don. Pripelje vas najprej na Malgo Sanzeno nato pa nemara še naprej na Malgo di Romeno.
Tudi na Malgo di Smareno e Sfruz, ki leži jugozahodno od vrha, pripelje gorska cestica. Vprašanje je le, če je odprta za javni promet.
Tudi na Malgo di Smareno e Sfruz, ki leži jugozahodno od vrha, pripelje gorska cestica. Vprašanje je le, če je odprta za javni promet.
Končno pa so tu še parkirišča na vzhodni strani glavnega grebena. Nad krajem Tramin lahko parkirate nekako na 700 m, nad jezerom Kaltern pa tudi na podobni višini. Gorske ceste sicer vodijo še malo gor v breg, a je vprašanje če so odprte za promet. Še bolj proti jugu pa se iznad Tramina proti glavnemu grebenu dviguje ozka cestica, na kateri lahko parkiramo celo nad višino 1000 m.
Končno pa so tu še parkirišča na vzhodni strani glavnega grebena. Nad krajem Tramin lahko parkirate nekako na 700 m, nad jezerom Kaltern pa tudi na podobni višini. Gorske ceste sicer vodijo še malo gor v breg, a je vprašanje če so odprte za promet. Še bolj proti jugu pa se iznad Tramina proti glavnemu grebenu dviguje ozka cestica, na kateri lahko parkiramo celo nad višino 1000 m.
Vzponi na vrh
Vzponi na vrh
1. Normalni pristop z Malge di Romeno. To je eden najkrajših in najlažjih pristopov. Od koče sledimo poti št. 500, ki gre proti J. Že takoj se začne vzpenjati, sprva po udobnem kolovozu, kasneje po široki poti. Ta je ves čas lahko (v glavnem T1) in nikjer posebno strma. Pozimi gre tod zelo lep turni smuk. 50 minut.
1. Normalni pristop z Malge di Romeno. To je eden najkrajših in najlažjih pristopov. Od koče sledimo poti št. 500, ki gre proti J. Že takoj se začne vzpenjati, sprva po udobnem kolovozu, kasneje po široki poti. Ta je ves čas lahko (v glavnem T1) in nikjer posebno strma. Pozimi gre tod zelo lep turni smuk. 50 minut.
2. Ferata od koče Oltradige. Do te planinske koče pridemo v 15 min skoraj po ravnem po cesti z Malge di Romeno (oznake št. 560) in sicer v smeri proti JV, kasneje pa J. Pri koči skrenemo v desno. Pot št. 523 se takoj začne strmo vzpenjati. Najprej gre proti desni (proti severu), ko pa doseže skale, se obrne čeznje navzgor. V lažjem plezanju dobimo nekaj višine, nato pa se pot oprime sistema izrazitih, lepih polic, katerim sledi v levo, pretežno proti J. Ko se že povsem približa vrhu, se spet obrne odločneje desno navzgor. Spet plezamo čez lažje pečevje, varovala so ves čas zelo dobra in nazadnje po strmi grapi izstopimo na glavni greben. Smo severno, tik pred vrhom. V nekaj minutah pridemo do križišča poti, kjer z desne pride gor pot št. 1, nato pa v petih minutah že dosežemo vrh. Ferata je lahka, na avstrijski skali ocenjena z A/B, na Švicarski skali za pohodne ture bi bila celotna tura ocenjena s T3. Od koče je na vrh manj kot 1 uro hoje.
2. Ferata od koče Oltradige. Do te planinske koče pridemo v 15 min skoraj po ravnem po cesti z Malge di Romeno (oznake št. 560) in sicer v smeri proti JV, kasneje pa J. Pri koči skrenemo v desno. Pot št. 523 se takoj začne strmo vzpenjati. Najprej gre proti desni (proti severu), ko pa doseže skale, se obrne čeznje navzgor. V lažjem plezanju dobimo nekaj višine, nato pa se pot oprime sistema izrazitih, lepih polic, katerim sledi v levo, pretežno proti J. Ko se že povsem približa vrhu, se spet obrne odločneje desno navzgor. Spet plezamo čez lažje pečevje, varovala so ves čas zelo dobra in nazadnje po strmi grapi izstopimo na glavni greben. Smo severno, tik pred vrhom. V nekaj minutah pridemo do križišča poti, kjer z desne pride gor pot št. 1, nato pa v petih minutah že dosežemo vrh. Ferata je lahka, na avstrijski skali ocenjena z A/B, na Švicarski skali za pohodne ture bi bila celotna tura ocenjena s T3. Od koče je na vrh manj kot 1 uro hoje.
3. Via del Camosci / Gamsensteig. Pod navpičnim vzhodnim ostenjem gre očitno lovski prehod, ki prečka celotno pobočje gore. Pot je označena s št. 560, na njej je nekaj zavarovanih mest (o stanju varoval povprašajte v koči). Pot gre od Rifugio Oltradige / Ueberetscher Huette, z nekaj vzponi in sestopi ves čas proti jugu. Končno izstopi gor na glavni greben, kjer se obrnemo ostro desno. Najprej se povzpnemo na vrh Testa Nera / Schwarzer Kopf, nato proti severu nadaljujemo na glavni vrh. Zahtevnost je menda tudi okrog T3, za pot na vrh računajmo z nekako 2 h 30 min.
3. Via del Camosci / Gamsensteig. Pod navpičnim vzhodnim ostenjem gre očitno lovski prehod, ki prečka celotno pobočje gore. Pot je označena s št. 560, na njej je nekaj zavarovanih mest (o stanju varoval povprašajte v koči). Pot gre od Rifugio Oltradige / Ueberetscher Huette, z nekaj vzponi in sestopi ves čas proti jugu. Končno izstopi gor na glavni greben, kjer se obrnemo ostro desno. Najprej se povzpnemo na vrh Testa Nera / Schwarzer Kopf, nato proti severu nadaljujemo na glavni vrh. Zahtevnost je menda tudi okrog T3, za pot na vrh računajmo z nekako 2 h 30 min.
4. Z Malge di Smareno e Sfruz. Ta pristop je še krajši od poti št. 1 in prav tako lahek. Seveda, če se na planino lahko pripeljemo z avtom. 30 min.
4. Z Malge di Smareno e Sfruz. Ta pristop je še krajši od poti št. 1 in prav tako lahek. Seveda, če se na planino lahko pripeljemo z avtom. 30 min.
5. Vzponi od vzhoda. Vse markirane poti z vzhoda so precej daljše in premagajo več višinske razlike. Za vzpon na vrh po njih računajmo z nekako 4 h.
5. Vzponi od vzhoda. Vse markirane poti z vzhoda so precej daljše in premagajo več višinske razlike. Za vzpon na vrh po njih računajmo z nekako 4 h.
Planinske koče
Planinske koče
Tu naštevam samo koče, ki so zelo blizu Monte Roena:
Tu naštevam samo koče, ki so zelo blizu Monte Roena:
Malga di Romeno / Monte Roen hut. Dostopna z avtom.
Malga di Romeno / Monte Roen hut. Dostopna z avtom.
Rifugio Oltradige / Ueberetscher Huette. Dostopna v 15 minutah hoje.
Rifugio Oltradige / Ueberetscher Huette. Dostopna v 15 minutah hoje.
Malga di Smareno e Sfruz. Pastirska koča s cestnim dostopom (preverite stanje ceste).
Malga di Smareno e Sfruz. Pastirska koča s cestnim dostopom (preverite stanje ceste).
Rifugio Mezzavia / Halbweghuette. Pri zgornji postaji smučišča, na pol poti med prelazom Mendel in Monte Roenom.
Rifugio Mezzavia / Halbweghuette. Pri zgornji postaji smučišča, na pol poti med prelazom Mendel in Monte Roenom.
Malga di Romeno
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Monte Roen gremo lahko v vseh letnih časih. Seveda sta ferata in gamsja pot običajno normalno prehodni le poleti in jeseni. Če prihajate na turni smuk, preverite stanje cest. Iz vasi Amblar boste samo za zimski vzpon po cesti na planino Romeno potrebovali 2 uri, nato pa še običajno 1 uro na vrh. Turni smuk pa je v tehničnem pogledu lahek.
Na Monte Roen gremo lahko v vseh letnih časih. Seveda sta ferata in gamsja pot običajno normalno prehodni le poleti in jeseni. Če prihajate na turni smuk, preverite stanje cest. Iz vasi Amblar boste samo za zimski vzpon po cesti na planino Romeno potrebovali 2 uri, nato pa še običajno 1 uro na vrh. Turni smuk pa je v tehničnem pogledu lahek.