San Michele

7

Eden najmogočnejših cerkvenih kompleksov Piemonta, ki pa mu manjka nekoliko elegance.

Ko se iz Torina pelješ naprej proti zahodu, v dolino Susa in proti Franciji, kmalu na levi opaziš visoko nad dolino mogočen kompleks. Če ne veš kaj to je, pač moraš prebrati. Na prvi pogled ne izgleda kot cerkev, saj manjka spodoben zvonik. Lahko bi bil grad, si misliš, pa ime bolj kaže na svetišče. Najbolje se je odpeljati kar gor pogledat. Da se priti seveda iz doline tudi peš (tam gre gor cero ferata), pa je kar veliko višinske razlike. Sicer pa je to še eno od svetišč, ki naj bi navdihnilo Umberta Ecca, da je napisal svoj roman "Ime rože".

Zgodovina

Na prepadnem hribu naj bi utrdba stala že v času Starega Rima. Po razpadu imperija, so jo dogradili Langobardi, da bi se lahko uspešno branili pred Franki. Takrat torej gori še ni bilo samostana. Po prvih zapisih naj bi bil zgrajen konec 10. st. ali v začetku 11. st. Ostanki najstarejše kripte kažejo značilnosti bizantinskega sloga, svetišče pa je bilo posvečeno Sv. Mihaelu. Zanimivo je, da so številne pomembne cerkve Sv. Mihaela zgrajene na visokih oziroma težko dostopnih krajih (npr. Mont Saint-Michel v Normandiji). V samostanu je na ogled tudi skica, ki kaže, da je več cerkva tega svetnika zgrajenih na ravni črti, ki se vleče čez vso Evropo. Že v 11. st. je na hribu stal samostan z božjepotno cerkvijo. Obisk je bil zaradi pomembne prometnice (Via Francigena) številen in kompleks se je naglo širil. Zanj so skrbeli benediktinci. Kasneje je dejavnost samostana začela upadati. Od 1622 do 1835 je bil celo opuščen, nato se je na pobudo papeža začela revitalizacija. Danes ima po posebnem zakonu opatija status "simbolnega spomenika Piemonta" upravlja pa jo red rosminiancev.

Pogled proti severu, na desni je stolp Bell'Alda

Ogled

Za ogled kompleksa od znotraj je treba plačati vstopnino. Po vstopu v kompleks nas čaka še kar nekaj vzpona. Strmo "Stopnišče mrtvih" ima menda kar 243 stopnic. Nato se znajdemo na majhni ploščadi, s katere v vrhnje prostore vodijo lepa "Vrata zodiaka" iz 12. st. Po ogledu cerkve in samostana, gremo na severni strani nato spet iz sedanjega kompleksa in si ogledamo še ruševine starega samostana.

<-- Vrata zodiaka

Parkirišče: 45.096200, 7.341911