Embedded Files
4
4
To je bila nekoč pravzaprav cela vas, a njen namen je bil v celoti obrambni. Bila je prava utrdba in imela je ključno vlogo pri obrambi celotnega primorja pred Turki. Ruševine so dostopne z 10 min vzpona, niso pa v celoti očiščene. Z vrha je tudi izreden razgled po okolici.
To je bila nekoč pravzaprav cela vas, a njen namen je bil v celoti obrambni. Bila je prava utrdba in imela je ključno vlogo pri obrambi celotnega primorja pred Turki. Ruševine so dostopne z 10 min vzpona, niso pa v celoti očiščene. Z vrha je tudi izreden razgled po okolici.
Na strmem hribu, visokem 381 m, vzhodno od mesta Novi Vinodolski, so zanimive ruševine vojaškega mesta Ledenice. Hrib se dviguje nad staro cesto Trsat - Senj, v preteklosti pa je bila prav tako pomembna njegova strateška lega, ki je obvladovala prehod iz Like v Kvarner. S primorske strani se ne vidi, da je za hribom, torej severno, veliko, ravno polje, kjer je danes nova vas Ledenice, imenovana tudi Polje.
Na strmem hribu, visokem 381 m, vzhodno od mesta Novi Vinodolski, so zanimive ruševine vojaškega mesta Ledenice. Hrib se dviguje nad staro cesto Trsat - Senj, v preteklosti pa je bila prav tako pomembna njegova strateška lega, ki je obvladovala prehod iz Like v Kvarner. S primorske strani se ne vidi, da je za hribom, torej severno, veliko, ravno polje, kjer je danes nova vas Ledenice, imenovana tudi Polje.
Na hribu je bilo gradišče že v antiki, bodisi naselje Liburnov ali opazovalna postaja Rimljanov. Prva izpričana utrdba na hribu iz začetka 13. st. je bila del srednjeveških posestev Frankopanov in je omenjena med devetimi mesti, ki so leta 1288 sodelovala pri sprejetju znamenitega Vinodolskega zakonika. Ena od vej družine Frankopanov je z mestom in širšo okolico upravljala do 16. st., ko mesto postane izredno pomemben branik pred napadi Turkov. Leta 1572 pride pod oblast senjskih kapetanov in s tem postane del obrambne linije Vojne krajine. Šele z osvoboditvijo Like in prenehanjem turške nevarnosti so trdnjavo opustili, okoliške vasi pa so poselili prišleki iz Like.
Na hribu je bilo gradišče že v antiki, bodisi naselje Liburnov ali opazovalna postaja Rimljanov. Prva izpričana utrdba na hribu iz začetka 13. st. je bila del srednjeveških posestev Frankopanov in je omenjena med devetimi mesti, ki so leta 1288 sodelovala pri sprejetju znamenitega Vinodolskega zakonika. Ena od vej družine Frankopanov je z mestom in širšo okolico upravljala do 16. st., ko mesto postane izredno pomemben branik pred napadi Turkov. Leta 1572 pride pod oblast senjskih kapetanov in s tem postane del obrambne linije Vojne krajine. Šele z osvoboditvijo Like in prenehanjem turške nevarnosti so trdnjavo opustili, okoliške vasi pa so poselili prišleki iz Like.
Staro mesto Ledenice je bilo v celoti obdano z močnim obzidjem s polkrožnimi vogalnimi stolpi. Masivni zidovi vseh zgradb pričajo o tem, da so v mestu sicer ljudje živeli, a da je vse bilo podrejeno vojaški funkciji. Na razvalinah ne bomo našli nobenih dekorativnih elementov, okna so majhna, skoraj kot line, gre za pravo mesto-trdnjavo. Na najvišji točki je v obzidje vgrajen frankopanski kaštel, proti naselju tudi zaprt z zidom. Sredi kaštela je romansko-gotska cerkev sv. Stepana, katere zvonik je bil hkrati tudi obrambni stolp mestnih vrat. Na cerkev se naslanja mestna loža.
Staro mesto Ledenice je bilo v celoti obdano z močnim obzidjem s polkrožnimi vogalnimi stolpi. Masivni zidovi vseh zgradb pričajo o tem, da so v mestu sicer ljudje živeli, a da je vse bilo podrejeno vojaški funkciji. Na razvalinah ne bomo našli nobenih dekorativnih elementov, okna so majhna, skoraj kot line, gre za pravo mesto-trdnjavo. Na najvišji točki je v obzidje vgrajen frankopanski kaštel, proti naselju tudi zaprt z zidom. Sredi kaštela je romansko-gotska cerkev sv. Stepana, katere zvonik je bil hkrati tudi obrambni stolp mestnih vrat. Na cerkev se naslanja mestna loža.
Pod hribom je edinstveno, že davno opuščeno krožno pokopališče, kjer so ostanki srednjeveške cerkve sv. Jurija. Pokopališče obdaja kamniti suhozid v obliki popolnega kroga s premerom 35 m. Nagrobni kamni so večinoma iz konca 19. st.
Pod hribom je edinstveno, že davno opuščeno krožno pokopališče, kjer so ostanki srednjeveške cerkve sv. Jurija. Pokopališče obdaja kamniti suhozid v obliki popolnega kroga s premerom 35 m. Nagrobni kamni so večinoma iz konca 19. st.
Nekaj minut hoje s parkirišča proti zahodu je lep razglednik, malo čez 330 m.
Nekaj minut hoje s parkirišča proti zahodu je lep razglednik, malo čez 330 m.
Gradina Ledenice z Okroglega pokopališča
Pristop do ruševin gradu Ledenice je preprost. Z asfaltne ceste, ki pelje v vas Ledenice se odcepi proti jugu ozka, tudi asfaltna cestica, ki se konča na parkirišču SZ od griča z ruševinami. Na vrh je nato le še slabih 15 minut vzpona.
Pristop do ruševin gradu Ledenice je preprost. Z asfaltne ceste, ki pelje v vas Ledenice se odcepi proti jugu ozka, tudi asfaltna cestica, ki se konča na parkirišču SZ od griča z ruševinami. Na vrh je nato le še slabih 15 minut vzpona.
Kugina Kuća
Kugina Kuća
Utrdba Ledenice je bila kraj navdiha za zgodbo Kugina kuća, Augusta Šenoe: Nad Novim Vinodolskim stoji staro, zapuščeno mesto-trdnjava z imenom Ledenice. To je “Gradina” oziroma “Kugina kuća”, o kateri govori več legend. V srednjem veku, po enem od neuspešnih obleganj Turkov, ko je nad mestom lebdela krvava luna, je opred obzidje Ledenic prišla žena nenavadnega izgleda. Oblečena je bila v belu haljo, ki ji je prikrivala samo kosti, kačji lasje pa so ji padali do pod ramen. Sredi noči se je napotila v mesto in se z roko dotaknila vsake hiše. Za njo je ostalo opustošeno mesto. Vsi prebivalci so pomrli od kuge, ki jo je prinesla njena smrtonosna roka. To je legenda, vendar je zgodovinska resnica, da je leta 1463 v Ledenicah pustošila strašna kuga. Prebivalci, ki so preživeli, so se preselili s hriba na plodno polje in tam pričeli graditi novo naselje. Trdnjava pa je ostala in vanjo so prišli vojaki.
Page updated
Google Sites
Report abuse