Neza

SLEDNO DO BESEDNO

Odlomek iz zbranih dedeističnih* del (neznan avtor)

Beseda dá besedo dobesedno

se sesede dedno dno

do sebe osebno.

Ob obsedênem enem mene néma

beseda sosedno obsedi in

se obsedeno odnese od

sebe besno desno… no,

nobeno nebo ne bo en

bob ob boben. Ne en!

___________

*Dedeizem je umetniška smer, ki se je razvila v tridesetih letih 20. stol. Kot eden od odgovorov na dadaizem. Gre za podoben pristop h gradnji besedila, vendar dedeizem za razliko od dadaizma ponavadi vsebuje v sebi zakodirana skrita sporočila, ki jim pripisujejo globlji religiozni pomen in so odraz avtorjeve zamaknjenosti, ki naj bi izvirala iz njegovega zbližanja z Božjim oziroma Enim.

HAIKU VENEC KISLE TRME

ali

Hočeš bit' poet, pa ti je težko

To ni glih moj deu,

ampak neki bo treba

spesn't dons, mende.

To ni glih moj deu,

Rimat ne znam, pa sej' vsen.

Mah, bo pa brez rim.

Ampak neki bo treba.

Kva pa čem sploh povedat?

Isti drek, če n'č.

Spesn't dons, mende.

Lahko bi pa tud jutr', klinc…

Ampak sam, čeu cajt.

IME VELIK POVE

Valjhun, sin Kajtimara,

nekoč pod noč

vpraša svojega očeta:

»O, oče!

Da b' ne bila mi

vera v tebe vzeta vsakič,

ko izrečem ti ime…

Povej, od kod –

katerega krčmarja je skovanka,

ki tako nečastno kazi

ves naš plemeniti rod?«

»Le kaj to tebi mar!«

vzklikne ta. »Falot!

Ti bom že dal krčmarja!

Mulc, takole ti povem:

četudi nis' poet,

od zdaj naprej živel, umrl boš

brez dnarja.«

Valjhun pa v jok:

»Kar med vojake grem.«