Dolina Raše
3
3
Dolina Raše je precej samotna, pa vendar izpod Štanjela daleč gor ob živahnem potoku pelje makadamska cestica. Dolina je znamenita, ker teče v dinarski smeri povsem naravnost, po tektonskem prelomu.
Dolina Raše je precej samotna, pa vendar izpod Štanjela daleč gor ob živahnem potoku pelje makadamska cestica. Dolina je znamenita, ker teče v dinarski smeri povsem naravnost, po tektonskem prelomu.
Dolino Raše velja obiskati takrat, ko bomo lahko uživali v njeni samotnosti. Hkrati pa je za doživetje zelo pomembno, da ima rečica dovolj vode. Midva sva prišla s kolesi konec marca, po deževju. Rečica je bila čudovita, živahna, prav tako vsi njeni pritoki. A že nad mostom pod Štorjami, kjer sva dolino zapustila, je bila rečica skoraj popolnoma suha. Nadaljevanje pohoda po zgornjem delu doline (cestica se menda kmalu konča), verjetno tudi spomladi ali po jesenskem deževju ni blagoslovljeno s tekočimi vodami.
Dolino Raše velja obiskati takrat, ko bomo lahko uživali v njeni samotnosti. Hkrati pa je za doživetje zelo pomembno, da ima rečica dovolj vode. Midva sva prišla s kolesi konec marca, po deževju. Rečica je bila čudovita, živahna, prav tako vsi njeni pritoki. A že nad mostom pod Štorjami, kjer sva dolino zapustila, je bila rečica skoraj popolnoma suha. Nadaljevanje pohoda po zgornjem delu doline (cestica se menda kmalu konča), verjetno tudi spomladi ali po jesenskem deževju ni blagoslovljeno s tekočimi vodami.
Tektonski prelom poteka v dinarski smeri, torej SZ-JV, dolina je kakor bi jo potegnil z ravnilom, rečica pa po njej včasih vseeno vijuga od enega brega do drugega. Tektonski prelom loči dve zelo različni pokrajini. Na severovzhodu so to Vipavska brda, hribovito območje iz fliša, na jugozahodu pa so nad dolino apnenčaste kraške planjave. Obema pokrajinama pa so skupni slikoviti zaselki, vasi in vinogradi.
Tektonski prelom poteka v dinarski smeri, torej SZ-JV, dolina je kakor bi jo potegnil z ravnilom, rečica pa po njej včasih vseeno vijuga od enega brega do drugega. Tektonski prelom loči dve zelo različni pokrajini. Na severovzhodu so to Vipavska brda, hribovito območje iz fliša, na jugozahodu pa so nad dolino apnenčaste kraške planjave. Obema pokrajinama pa so skupni slikoviti zaselki, vasi in vinogradi.
Zaradi omenjenih geoloških značilnosti je razumljivo, da vsi pritoki v rečico Rašo prihajajo z desne, z Vipavskih brd. Njihovih imen ne bom našteval, a že tukaj naj omenim potok Kranjšček (po domače: Kranjšek), katerega je vsekakor vredno obiskati na svoji pohodni turi. Namenjam mu samostojno stran, saj nas bo sprejel z živahnim potokom, lepimi slapovi in ruševinami kar sedmih mlinov, ki so delovali vse do sredine prejšnjega stoletja.
Zaradi omenjenih geoloških značilnosti je razumljivo, da vsi pritoki v rečico Rašo prihajajo z desne, z Vipavskih brd. Njihovih imen ne bom našteval, a že tukaj naj omenim potok Kranjšček (po domače: Kranjšek), katerega je vsekakor vredno obiskati na svoji pohodni turi. Namenjam mu samostojno stran, saj nas bo sprejel z živahnim potokom, lepimi slapovi in ruševinami kar sedmih mlinov, ki so delovali vse do sredine prejšnjega stoletja.
Sicer pa je dolina Raše nekako 200 m široka, z ravnim dnom, na katerem so v glavnem travniki, le v bližini dveh zaselkov (Mahniči in Nova vas) je nekaj polj. Ko rečica priteče pod Kobdilj, pa se ostro obrne v desno in skozi hribovje prebije do izliva v Branico. Ta kasneje spet nadaljuje svoj tek proti severozahodu.
Sicer pa je dolina Raše nekako 200 m široka, z ravnim dnom, na katerem so v glavnem travniki, le v bližini dveh zaselkov (Mahniči in Nova vas) je nekaj polj. Ko rečica priteče pod Kobdilj, pa se ostro obrne v desno in skozi hribovje prebije do izliva v Branico. Ta kasneje spet nadaljuje svoj tek proti severozahodu.
Kolesarska krožna tura po dolini Raše
Kolesarska krožna tura po dolini Raše
Seveda je prijetno po dolini iti tudi peš. A že samo srednjega dela doline je nekako 9 km in če se ne želimo vračati po isti poti, utegne pohod postati naporen in tudi malo dolgočasen. Predlagana kolesarska tura je dolga nekako 26 km in je razen vzpona pri izhodu iz doline prav lahka. Alternativna krožna tura bi lahko šla tudi s povratkom nad drugim bregom doline. Iz Raše bi se torej povzpeli proti severu in bi se vračali visoko čez Vrabče in Štjak.
Seveda je prijetno po dolini iti tudi peš. A že samo srednjega dela doline je nekako 9 km in če se ne želimo vračati po isti poti, utegne pohod postati naporen in tudi malo dolgočasen. Predlagana kolesarska tura je dolga nekako 26 km in je razen vzpona pri izhodu iz doline prav lahka. Alternativna krožna tura bi lahko šla tudi s povratkom nad drugim bregom doline. Iz Raše bi se torej povzpeli proti severu in bi se vračali visoko čez Vrabče in Štjak.
Če začnemo na najnižji točki, je to pri mostu pod Kobdiljem. Cesta po Raši je večinoma makadamska, le nekaj odsekov je asfaltiranih. Z nekaj manjšimi vzponi peljemo skozi oba zaselka in naprej do kraja, kjer se v Rašo izliva potok Kranjšček. Tam pustimo kolesa in se podajmo na turo ob potoku in nad njim. Podrobneje je opisana tukaj.
Če začnemo na najnižji točki, je to pri mostu pod Kobdiljem. Cesta po Raši je večinoma makadamska, le nekaj odsekov je asfaltiranih. Z nekaj manjšimi vzponi peljemo skozi oba zaselka in naprej do kraja, kjer se v Rašo izliva potok Kranjšček. Tam pustimo kolesa in se podajmo na turo ob potoku in nad njim. Podrobneje je opisana tukaj.
Po povratku enostavno nadaljujemo proti JV do mosta, kjer glavna cesta prečka dolino. Po njej se povzpnemo proti desni iz doline, vzpona je nekako 100 m.
Po povratku enostavno nadaljujemo proti JV do mosta, kjer glavna cesta prečka dolino. Po njej se povzpnemo proti desni iz doline, vzpona je nekako 100 m.
Povratek nas vodi skozi vasi Slovenskega krasa, cesta se ves čas spušča, vmes je le nekaj manjših vzponov. V Kobdilju velja peljati prav skozi vas, oziroma tam pretehtati ali ne bi peljali še v bližnji biser našega Krasa, v Štanjel. Seveda bi po njegovem ogledu krog lahko še podaljšali, a to je že druga zgodba.
Povratek nas vodi skozi vasi Slovenskega krasa, cesta se ves čas spušča, vmes je le nekaj manjših vzponov. V Kobdilju velja peljati prav skozi vas, oziroma tam pretehtati ali ne bi peljali še v bližnji biser našega Krasa, v Štanjel. Seveda bi po njegovem ogledu krog lahko še podaljšali, a to je že druga zgodba.