Skupina Storžiča > Dobrča > Dobrča s severa
Dobrča s severa
Dobrča s severa
Severna stran Dobrče je veliko manj obiskana kot južna. H koči na Dobrči oziroma na Podgorsko planino pride samo ena markirana pot, ta se drži dolgega severnega grebena, ki povezuje Dobrčo z Begunjščico.
Severna stran Dobrče je veliko manj obiskana kot južna. H koči na Dobrči oziroma na Podgorsko planino pride samo ena markirana pot, ta se drži dolgega severnega grebena, ki povezuje Dobrčo z Begunjščico.
Pravzaprav bi o severnem delu masiva rekli lahko tudi, da tvori samostojno gorsko skupinico. Od zahoda se namreč proti severnemu grebenu zajeda izrazita dolina Črnega potoka, od vzhoda pa dolina Belega potoka. Še naprej proti severu na greben pridejo trije stranski grebeni, vsi so zelo redko obiskani. Od vzhoda je to greben Drmalke, ki se konča na izrazitem, razglednem vrhu v severnem grebenu Dobrče z imenom Čisovec, 1419 m. Od zahoda pa je najprej greben Praprotnikovega vrha, severno od njega pa še greben Langusovega hriba. Med njima je kar globoko zarezana samotna dolina občasnega potoka brez imena, ki se z leve izliva v potok Begunjščico.
Pravzaprav bi o severnem delu masiva rekli lahko tudi, da tvori samostojno gorsko skupinico. Od zahoda se namreč proti severnemu grebenu zajeda izrazita dolina Črnega potoka, od vzhoda pa dolina Belega potoka. Še naprej proti severu na greben pridejo trije stranski grebeni, vsi so zelo redko obiskani. Od vzhoda je to greben Drmalke, ki se konča na izrazitem, razglednem vrhu v severnem grebenu Dobrče z imenom Čisovec, 1419 m. Od zahoda pa je najprej greben Praprotnikovega vrha, severno od njega pa še greben Langusovega hriba. Med njima je kar globoko zarezana samotna dolina občasnega potoka brez imena, ki se z leve izliva v potok Begunjščico.
Zahtevnejše poti in brezpotja bomo prepustili naslednjemu poglavju, tukaj pa bomo opisali:
Zahtevnejše poti in brezpotja bomo prepustili naslednjemu poglavju, tukaj pa bomo opisali:
7. Pot Draga - Prevala.
8. Pot Prevala - Podgorska planina.
9. Pristop na severni greben čez Ledeno trato.
10. Pristop na severni greben iz Podljubelja.
7. Pot Draga - Prevala.
8. Pot Prevala - Podgorska planina.
9. Pristop na severni greben čez Ledeno trato.
10. Pristop na severni greben iz Podljubelja.
Dobrča s pobočij Begunjščice, spodaja je Prevala in na njej pastirska koča
🚶 7. Draga - Prevala, 1 h, 45 min, T3.
🚶 7. Draga - Prevala, 1 h, 45 min, T3.
To je zanimiva pot, ki gre skozi slikovito Luknjo, kraj, kjer stene stisnejo grapo potoka Begunjščica in je prehod zahtevnejši, tudi zavarovan. Iz Begunj na Prevalo je že v srednjem veku šla tovorna pot, vendar verjetno ne skozi Luknjo, saj bi bil prehod čez skalovje za tovorne živali prezahteven.
To je zanimiva pot, ki gre skozi slikovito Luknjo, kraj, kjer stene stisnejo grapo potoka Begunjščica in je prehod zahtevnejši, tudi zavarovan. Iz Begunj na Prevalo je že v srednjem veku šla tovorna pot, vendar verjetno ne skozi Luknjo, saj bi bil prehod čez skalovje za tovorne živali prezahteven.
Od Gostišča v Dragi gre pot po cesti samo do prvega levega ovinka, od tam pa nadaljuje ob vodi naravnost proti severovzhodu. V srednjem delu se precej vzpne in dolina postane slikovita. Ko jo zapre skalovje, se pot zvije skozi ozek preduh, tam je čez nekaj metrov skal potrebno malo previdnosti. Zgoraj nato takoj pridemo na slabšo cesto, ki doseže strugo in se konča. Markirana pot pa nadaljuje proti severu v breg, nato pa še proti severovzhodu čez strmino do sedla s kočo.
Od Gostišča v Dragi gre pot po cesti samo do prvega levega ovinka, od tam pa nadaljuje ob vodi naravnost proti severovzhodu. V srednjem delu se precej vzpne in dolina postane slikovita. Ko jo zapre skalovje, se pot zvije skozi ozek preduh, tam je čez nekaj metrov skal potrebno malo previdnosti. Zgoraj nato takoj pridemo na slabšo cesto, ki doseže strugo in se konča. Markirana pot pa nadaljuje proti severu v breg, nato pa še proti severovzhodu čez strmino do sedla s kočo.
Preden pridemo do Luknje, si velja ob visoki vodi na levi ogledati istoimenski slap. Visok je okrog 20 m (več stopenj), s poti se ga komaj opazi, za lep pogled se je treba spustiti k njegovemu vznožju.
Preden pridemo do Luknje, si velja ob visoki vodi na levi ogledati istoimenski slap. Visok je okrog 20 m (več stopenj), s poti se ga komaj opazi, za lep pogled se je treba spustiti k njegovemu vznožju.
Sicer pa Prevalo v 1 h 45 min doseže gozdna cesta tudi iz doline Mošenika, iz kraja Lajb, kjer si pod vodstvom lahko ogledamo tudi nekdanje živosrebrne rudnike. Še več ljudi pa na Prevalo pride po zelo lepi poti od južnega portala ljubeljskega predora.
Sicer pa Prevalo v 1 h 45 min doseže gozdna cesta tudi iz doline Mošenika, iz kraja Lajb, kjer si pod vodstvom lahko ogledamo tudi nekdanje živosrebrne rudnike. Še več ljudi pa na Prevalo pride po zelo lepi poti od južnega portala ljubeljskega predora.
Zgornji del doline Begunjščice, na poti proti Prevali
Lukenjski slap
Severno nad grapo Begunjščice se dviguje strm vrh z imenom Gradišče oziroma tudi Lukenjske peči. V katastru arheoloških lokacij je označen kot potencialno staro utrjeno naselje, a ko greš po njegovem grebenu, ne najdeš ničesar. Umetnega izvora bi bila lahko le kakšna terasa.
Severno nad grapo Begunjščice se dviguje strm vrh z imenom Gradišče oziroma tudi Lukenjske peči. V katastru arheoloških lokacij je označen kot potencialno staro utrjeno naselje, a ko greš po njegovem grebenu, ne najdeš ničesar. Umetnega izvora bi bila lahko le kakšna terasa.
Glede na dejstvo, da je po dolini Drage, čez Prevalo in naprej čez Ljubeljski vrh v srednjem veku vodila tovorna pot, je kakšno naselje ob njej seveda možno. Na vrh gre steza od zahoda. S ceste na Planinco se na 928 m v desno odcepi zelo groba cesta, ki po južni strani obide vrh. A že s prvega ovinka gre v levo (proti SV) kar dobra steza, ki se ji vidi da je stara. Utrjena je z velikimi skalnatimi bloki, sicer pa je popolnoma opuščena. Pripelje na sedlo severno od Gradišča. Na vrh je nato brezpotje. S tega sedla pa se dobra pot nadaljuje proti SV in človek posumi, da je v preteklosti šla prav do bližnje Prevale. (Glej zemljevid spodaj!)
Glede na dejstvo, da je po dolini Drage, čez Prevalo in naprej čez Ljubeljski vrh v srednjem veku vodila tovorna pot, je kakšno naselje ob njej seveda možno. Na vrh gre steza od zahoda. S ceste na Planinco se na 928 m v desno odcepi zelo groba cesta, ki po južni strani obide vrh. A že s prvega ovinka gre v levo (proti SV) kar dobra steza, ki se ji vidi da je stara. Utrjena je z velikimi skalnatimi bloki, sicer pa je popolnoma opuščena. Pripelje na sedlo severno od Gradišča. Na vrh je nato brezpotje. S tega sedla pa se dobra pot nadaljuje proti SV in človek posumi, da je v preteklosti šla prav do bližnje Prevale. (Glej zemljevid spodaj!)
🚶 8. Prevala - Podgorska planina, 2 h, T2 (T3).
🚶 8. Prevala - Podgorska planina, 2 h, T2 (T3).
To je povezovalna tura med dvema priljubljenima planinskima kočama. Kljub temu, da gre skoraj ves čas po gozdu, je pot kar prijetna, ponekod pa tudi strma in z nekaterih grebenskih mest nudi lepe poglede. Od planšarije Prevala nas markacije usmerijo proti jugu. Prvi grebenski vršič obidemo po vzhodni strani, nato pa gre čez sedlo med njim in Čisovcem in proti JV na greben Langusovega hriba. S tega gre proti vzhodu čez strma pobočja Čisovca, a na glavni greben še ne pride, saj tudi naslednja vršiča, Šobrove čeri in Ukanov Štruc v glavnem obide po zahodni strani. V tem delu je pot ponekod strma in bolj zahtevna. Sledi del poti po grebenu, preden pridemo na sedlo Vrh Luž, 1212 m, pa obidemo še en vršič. Domnevno je tudi čez Vrh Luž nekoč šla tovorna pot.
To je povezovalna tura med dvema priljubljenima planinskima kočama. Kljub temu, da gre skoraj ves čas po gozdu, je pot kar prijetna, ponekod pa tudi strma in z nekaterih grebenskih mest nudi lepe poglede. Od planšarije Prevala nas markacije usmerijo proti jugu. Prvi grebenski vršič obidemo po vzhodni strani, nato pa gre čez sedlo med njim in Čisovcem in proti JV na greben Langusovega hriba. S tega gre proti vzhodu čez strma pobočja Čisovca, a na glavni greben še ne pride, saj tudi naslednja vršiča, Šobrove čeri in Ukanov Štruc v glavnem obide po zahodni strani. V tem delu je pot ponekod strma in bolj zahtevna. Sledi del poti po grebenu, preden pridemo na sedlo Vrh Luž, 1212 m, pa obidemo še en vršič. Domnevno je tudi čez Vrh Luž nekoč šla tovorna pot.
Pogled z razgledišča na severnem grebenu
Po krajšem vzponu dosežemo del glavnega grebena, zahodno od katerega je območje Pri bajti. V času Henrika Tume je tam stala koča lastnika tega ozemlja. Nato dosežemo gozdnato sedlo, na katerega od zahoda pride steza z Ledene Trate. Mi pa nadaljujemo proti JV na gozdnati vrh Sivore, 1317 m. Tam se pot spet obrne proti jugu, dvigne za 100 m, nato pa začne proti JZ prečkati strma gozdnata pobočja obeh vrhov Dobrče. V tem delu je nekaj prehodov, kjer je pot v strmalih izpostavljena in zahteva zanesljivo stopinjo. Naposled dosežemo rob vršne planote in se čez uravnave proti jugu sprehodimo do Podgorske planine. Pot h koči gre desno, na vrh Dobrče pa levo (še pol ure).
Po krajšem vzponu dosežemo del glavnega grebena, zahodno od katerega je območje Pri bajti. V času Henrika Tume je tam stala koča lastnika tega ozemlja. Nato dosežemo gozdnato sedlo, na katerega od zahoda pride steza z Ledene Trate. Mi pa nadaljujemo proti JV na gozdnati vrh Sivore, 1317 m. Tam se pot spet obrne proti jugu, dvigne za 100 m, nato pa začne proti JZ prečkati strma gozdnata pobočja obeh vrhov Dobrče. V tem delu je nekaj prehodov, kjer je pot v strmalih izpostavljena in zahteva zanesljivo stopinjo. Naposled dosežemo rob vršne planote in se čez uravnave proti jugu sprehodimo do Podgorske planine. Pot h koči gre desno, na vrh Dobrče pa levo (še pol ure).
🚶 9. Na Podgorsko planino čez Ledeno trato, 1 h 15 min, T2 (T3).
🚶 9. Na Podgorsko planino čez Ledeno trato, 1 h 15 min, T2 (T3).
To je eden najhitrejših dostopov na Dobrčo, a vožnje je veliko. Ledena trata je območje SZ od vrha Dobrče, nad dolino Črnega potoka. Danes je poraščeno z gozdom. Gorska cestica se z asfaltne ceste v dolino Drage odcepi kakih 500 m pred Gostiščem v Dragi. Nato je kar dobro prevozna, čeprav včasih malo razdrta in zelo ovinkasta. Pogosto so velika ovira gozdarji; pri njih se je dobro prepričati če bo cesta prevozna tudi ob našem povratku. Če ni ovir, lahko z avtom pripeljemo na veliko obračališče, na 1090 m.
To je eden najhitrejših dostopov na Dobrčo, a vožnje je veliko. Ledena trata je območje SZ od vrha Dobrče, nad dolino Črnega potoka. Danes je poraščeno z gozdom. Gorska cestica se z asfaltne ceste v dolino Drage odcepi kakih 500 m pred Gostiščem v Dragi. Nato je kar dobro prevozna, čeprav včasih malo razdrta in zelo ovinkasta. Pogosto so velika ovira gozdarji; pri njih se je dobro prepričati če bo cesta prevozna tudi ob našem povratku. Če ni ovir, lahko z avtom pripeljemo na veliko obračališče, na 1090 m.
Vzpon nadaljujemo proti vzhodu, v območju široke, ne prav strme doline nas steza vodi vse do markirane poti na glavnem (severnem) grebenu Dobrče. Tam se obrnemo desno in nadaljujemo, kot pri turi 8.
Vzpon nadaljujemo proti vzhodu, v območju široke, ne prav strme doline nas steza vodi vse do markirane poti na glavnem (severnem) grebenu Dobrče. Tam se obrnemo desno in nadaljujemo, kot pri turi 8.
🚶 10. Na Podgorsko planino iz Podljubelja, 2 h 45 min, T3.
🚶 10. Na Podgorsko planino iz Podljubelja, 2 h 45 min, T3.
To je zanimiv dostop na glavni (severni) greben Dobrče od vzhoda, po dolini Belega potoka. Območje je zelo samotno, poti so opuščene, odvisni smo samo od sebe in svoje sposobnosti orientacije. Turo začnemo na parkirišču za Tominčev slap, ki je seveda lahko tudi cilj samostojnega izleta.
To je zanimiv dostop na glavni (severni) greben Dobrče od vzhoda, po dolini Belega potoka. Območje je zelo samotno, poti so opuščene, odvisni smo samo od sebe in svoje sposobnosti orientacije. Turo začnemo na parkirišču za Tominčev slap, ki je seveda lahko tudi cilj samostojnega izleta.
Tominčev slap pada v dveh pramenih 18 m globoko. Navadno ima malo vode, zato ga obiščimo po velikem deževju. Obisk je primeren za vsakogar (100 m poti).
Tominčev slap pada v dveh pramenih 18 m globoko. Navadno ima malo vode, zato ga obiščimo po velikem deževju. Obisk je primeren za vsakogar (100 m poti).
S parkirišča, 710 m, se gozdna cesta dvigne še na senožet, 862 m, kjer stoji nekaj koč. Tam je možno drugo (višje) izhodišče, ki nam prihrani nekako pol ure hoje, seveda, če je cesta prevozna.
S parkirišča, 710 m, se gozdna cesta dvigne še na senožet, 862 m, kjer stoji nekaj koč. Tam je možno drugo (višje) izhodišče, ki nam prihrani nekako pol ure hoje, seveda, če je cesta prevozna.
Pristop na greben Dobrče se spodaj na planini začne s kolovozom, ta se prelevi v stezo, ki gre po kar zanimivi grapi. Steza ni markirana, v pomoč pa nam je nekaj možicev. Nekako na 1090 m se že lahko držimo desno (če se ne, pridemo na krak steze, ki se proti levi v grapi neha), nato pa se pot precej izgubi. Ves čas sledimo strugi, tik pod grebenom je »pot« samo še za stopinjo široka grapica, ki jo je v strm gozd izdolbla voda. Na grebenu ni nobenega znaka, ki bi kazal na sestop z markirane poti v Podljubelj. A prišli smo na Vrh Luž, 1211 m. Tam se obrnemo levo in nadaljujemo, kot pri turi 8.
Pristop na greben Dobrče se spodaj na planini začne s kolovozom, ta se prelevi v stezo, ki gre po kar zanimivi grapi. Steza ni markirana, v pomoč pa nam je nekaj možicev. Nekako na 1090 m se že lahko držimo desno (če se ne, pridemo na krak steze, ki se proti levi v grapi neha), nato pa se pot precej izgubi. Ves čas sledimo strugi, tik pod grebenom je »pot« samo še za stopinjo široka grapica, ki jo je v strm gozd izdolbla voda. Na grebenu ni nobenega znaka, ki bi kazal na sestop z markirane poti v Podljubelj. A prišli smo na Vrh Luž, 1211 m. Tam se obrnemo levo in nadaljujemo, kot pri turi 8.
Vrh Luž lahko dosežemo tudi od zahoda, tako, da s ceste, ki zapusti travnike ob Črnem potoku nadaljujemo naravnost gor, proti vzhodu. Kasneje se držimo nekoliko bolj levo.
Vrh Luž lahko dosežemo tudi od zahoda, tako, da s ceste, ki zapusti travnike ob Črnem potoku nadaljujemo naravnost gor, proti vzhodu. Kasneje se držimo nekoliko bolj levo.
Divjina nad Tominčevim / Belim potokom