Skupina Storžiča > Storžič > Izhodišča, koče, kdaj na vrh
Storžič - izhodišča, planinske koče, kdaj na vrh
Storžič - izhodišča, planinske koče, kdaj na vrh
Dostopi
Dostopi
Z južne strani gredo na Storžič številni pristopi. Najbolj pogosto uporabljeni izhodišči sta vasi Mače in Bašelj. Nad obe vasi gresta še nekaj časa gozdni cesti, nad Mačami je parkirišče že kmalu, na 600 m (čeprav marsikateri rinež tišči z avtom po dolini Suhe še gor do cca. 800 m), iz Bašlja pa lahko peljemo še v Gamsov Raj in pod cerkvico Sv. Lovrenca, kjer parkiramo na 750 m (ali celo od Gradišča naprej na 815 m). Tretje izhodišče na južni strani gore je parkirišče nad Povljami, na 710 m.
Z južne strani gredo na Storžič številni pristopi. Najbolj pogosto uporabljeni izhodišči sta vasi Mače in Bašelj. Nad obe vasi gresta še nekaj časa gozdni cesti, nad Mačami je parkirišče že kmalu, na 600 m (čeprav marsikateri rinež tišči z avtom po dolini Suhe še gor do cca. 800 m), iz Bašlja pa lahko peljemo še v Gamsov Raj in pod cerkvico Sv. Lovrenca, kjer parkiramo na 750 m (ali celo od Gradišča naprej na 815 m). Tretje izhodišče na južni strani gore je parkirišče nad Povljami, na 710 m.
Z jezerske strani se pod Storžič zajeda dolina Reke. Parkirišče je na višini nekako 1000 m (poleti 780 m).
Z jezerske strani se pod Storžič zajeda dolina Reke. Parkirišče je na višini nekako 1000 m (poleti 780 m).
S severozahoda pa z avtom poleti lahko pripeljemo skozi Lom v konec doline, do Doma pod Storžičem, 1123 m.
S severozahoda pa z avtom poleti lahko pripeljemo skozi Lom v konec doline, do Doma pod Storžičem, 1123 m.
Storžič z Jezerskega
Planinske koče
Planinske koče
Dve planinski koči in en bivak zadoščajo, da pokrijejo potrebe po prenočevanju na gori. Enodnevni vzponi so povsem običajni, za koga pa že utegnejo biti nekoliko naporni. Kališče je priljubljena izletniška točka, koristna je pri prečenju celotne Storžičeve skupine. Pod Domom pod Storžičem je pozimi urejena sankaška proga.
Dve planinski koči in en bivak zadoščajo, da pokrijejo potrebe po prenočevanju na gori. Enodnevni vzponi so povsem običajni, za koga pa že utegnejo biti nekoliko naporni. Kališče je priljubljena izletniška točka, koristna je pri prečenju celotne Storžičeve skupine. Pod Domom pod Storžičem je pozimi urejena sankaška proga.
1. Dom na Kališču, 1540 m. 2 h 30 min iz Mač.
2. Dom pod Storžičem, 1123 m. Dostopen z avtom.
1. Dom na Kališču, 1540 m. 2 h 30 min iz Mač.
2. Dom pod Storžičem, 1123 m. Dostopen z avtom.
Bivak:
Bivak:
3. Bivak pod Storžičem, 1750 m. Ključe dobiš v Alpinističnem društvu Tržič. Bivak uporabljajo izključno plezalci za ture v severni steni.
3. Bivak pod Storžičem, 1750 m. Ključe dobiš v Alpinističnem društvu Tržič. Bivak uporabljajo izključno plezalci za ture v severni steni.
Še en razgled z vrha - na osrednji del Kamniških in Savinjskih Alp
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Najboljši meseci za vzpon v kopnih razmerah so od junija do oktobra. Za vzpone v zimskih razmerah je po vseh pristopih potrebna zimska oprema – cepin in dereze. Če nameravaš z vrha smučati, se prepričaj, da so razmere v Javorniškem žlebu dobre. Tam je velika nevarnost plazov. Seveda tudi alpinistično smučanje po Petem žrelu ali celo po Kramarjevi smeri zahteva odlične, varne razmere. Smučanje v območju jugozahodnega grebena je tudi možno, a so tam zaradi obrnjenosti na jug in velikih strmin razmere le izjemoma primerne.
Najboljši meseci za vzpon v kopnih razmerah so od junija do oktobra. Za vzpone v zimskih razmerah je po vseh pristopih potrebna zimska oprema – cepin in dereze. Če nameravaš z vrha smučati, se prepričaj, da so razmere v Javorniškem žlebu dobre. Tam je velika nevarnost plazov. Seveda tudi alpinistično smučanje po Petem žrelu ali celo po Kramarjevi smeri zahteva odlične, varne razmere. Smučanje v območju jugozahodnega grebena je tudi možno, a so tam zaradi obrnjenosti na jug in velikih strmin razmere le izjemoma primerne.
Zima na poti na Kališče
Tudi v megli je lepo
Nesreča leta 1937
Nesreča leta 1937
Privlačna pobočja pod severnim ostenjem so bila desetletja poligon tržiških smučarjev. Toda spomini na leto 1937 so še vedno živi in svareči. Bilo je 29. marca, na dan smučarske tekme Alpinističnega odseka Tržič. Čez noč je v spodnjih predelih gore zapadlo kakih 25 cm novega snega. Po krajšem tehtanju se je 29 smučarjev začelo vzpenjati proti Škarjevemu robu kjer je bil običajno štart. Toda velik plaz jih je pometel po pobočju. 20 smučarjev so rešili, 9 mladih življenj pa je bilo izgubljenih. Tržič in dolina nista bila več ogrnjena samo v belino, ampak tudi v črnino...
Privlačna pobočja pod severnim ostenjem so bila desetletja poligon tržiških smučarjev. Toda spomini na leto 1937 so še vedno živi in svareči. Bilo je 29. marca, na dan smučarske tekme Alpinističnega odseka Tržič. Čez noč je v spodnjih predelih gore zapadlo kakih 25 cm novega snega. Po krajšem tehtanju se je 29 smučarjev začelo vzpenjati proti Škarjevemu robu kjer je bil običajno štart. Toda velik plaz jih je pometel po pobočju. 20 smučarjev so rešili, 9 mladih življenj pa je bilo izgubljenih. Tržič in dolina nista bila več ogrnjena samo v belino, ampak tudi v črnino...
Zadnji od preživelih, 86-letni Janez Mally še vedno smuča (leta 2007) ...
Zadnji od preživelih, 86-letni Janez Mally še vedno smuča (leta 2007) ...