Ob prihodu v Mostar leta 2009 sva naredila napako. Ob iskanju parkirnega mesta sva se dala voditi domačinu, ki se ga potem nisva več mogla znebiti. To naju je kar drago stalo, pa še odšla sva z neprijetnim občutkom. A lepote mesta tudi tak dogodek ne more pokvariti. Morda je malo skrajšal najin ogled, ki pa tudi sicer ne bi bil bistveno bolj izčrpen.

Zgodovina Mostarja

Nekaj arheoloških najdb kaže na znake poselitve že v prazgodovini in antiki, a do srednjega veka mesto ni imelo kakega večjega pomena. Vladavina lokalnega plemstva se je kočala leta 1468, ko so to ozemlje zasedli Turki. Prvotna trdnjava z nekaj hišami ob mostu se je začela širiti, v skladu z orientalskim izročilom na bivalni del mesta (mahala) in na del, kjer so delovali rokodelci (čaršija). Okrog mesteca so zgradili obzidje in utrdbe, prejšnji leseni most so nadomestili s kamnitim.

Stari most je bil po ukazu turškega vladarja Sulejmana Veličastnega zgrajen leta 1566. Zaradi svoje izjemne elegance je takoj postal simbol mesta. In zares gre za enega najlepših primerov islamske arhitekture na Balkanu. Čez reko se pne v lepem, visokem loku, na vsakem bregu ga brani trdnjava. Poleg Starega mostu je v mestu še več ogleda vrednih zgradb. Preživela je polovica turških mošej, deli utrdb, pa tudi del naselja starih rokodelskih hišic. Z Avstro-Ogrsko oblastjo se je začela tudi gradnja krščanskih cerkva (tudi dveh pravoslavnih) in administrativnih zgradb.

Ogled Mostarja

Ja, v Mostarju se vse vrti okrog Starega mostu. Treba je k vodi na njegovi južni strani, pa tudi na severni strani (vse po desnem bregu Neretve), potem je treba čezenj, pa malo obhoditi trdnjavski kompleks. Potem je treba iti še po vzhodnem bregu reke navzgor, proti severu, saj je tam del slikovite stare čaršije, ni pa tudi daleč do Koski Mehmed-paša džamije.

Parkirišče: 43.337481, 17.812169