Razen nekaj posebnih območij na zahodu in severu, je Kočna geološko precej preprosta. Ves najvišji del je zgrajen iz masivnega, debeloskladovitega apnenca iz poznega triasa.
Na sliki vidimo, da je ves zgornji del gorstva zgrajen iz masivnega, debelo skladovitega triasnega apnenca (norijsko-retijske starosti, 215 milijonov let). To svetlo sivo skalovje daje Kočni divji, oster, prepaden videz. Ti 1000 metrov debeli skladi pa so naloženi na 25 milijonov let starejše dolomite in apnence iz zgodnejših obdobij triasa. Najdemo jih na spodnjih območjih nad Kokro in nad Jezerskim, označena so z vijoličnimi odtenki. Tam so strma, skalnata, sicer gozdnata pobočja, posamični stolpi in divje grape. Zlasti tiste nad Kokro skrivajo nekaj težko dostopnih slapov.
V obdobjih triasa je bilo območje tudi vulkansko aktivno. Zato nad Kokro (tudi okrog Suhadolnika) in vzhodno od Makekove Kočne najdemo tudi prodornine (keratofir, porfirit).
Na pobočjih nad Kokro, v okolici Povšnarjeve planine, pa pokrajino opredeljujejo še mnogo starejše, kamnine iz paleozoika. Ob poteh bomo naleteli na zanimive rdeče peščenjake in raznobarvne laporje. To in že omenjeno vulkansko skalovje je ključ za razumevanje zakaj so na zahodnih pobočjih Kočne sredi strmali nekatere lepe planine.
Svetla območja (pretežno dolin) so seveda prekrita s pobočnim gruščem, ledeniškimi morenami in naplavinami.