Grignetta, 2177 m

Uvod

Grignetta je zanimiva gora. Nam je nekoliko oddaljena, saj je do Milana oziroma jezera Como vsaj 6 ur vožnje. A če ste namenjeni kam v bolj oddaljene Alpe in če potujete skozi Lombardijo, vam enodnevni obisk tega paradiža toplo priporočam. Na gori vlada pravo dolomitsko vzdušje, le da so njeni stolpi in stolpiči še bolj na gosto posejani. Tudi kar zadeva ture, izbirate lahko od lažjih planinskih pristopov, do zelo zahtevnih plezalnih vzponov. In nenazadnje - z vrha je (menda) izreden razgled na celoten lok Alp. Midva sva bila žal tam v megli.

Grignetta je del masiva Grigne. Imenuje se tudi Grigna Meridionale. Njena višja sestra je Grignone (Grigna Settentrionale), visoka 2410 m. Vrhova se dvigujeta vzhodno od Lago di Como, v okolici pa je še več nižjih skalnatih vrhov, nekateri od njih so tudi privlačni cilji planinskih ali plezalskih izletov.

Povratek z Grignette na Piani Resinelli

Južno od Grignette leži planota, imenovana Piani dei Resinelli, kamor pripelje dobra asfaltna cesta. Tu je vse polno turističnih objektov, saj je gora in njena okolica zelo obiskana. Pobočja nad Piani dei Resinelli pa kmalu postanejo zelo strma. JZ in JV pobočje Grignette je sprva travnato, kmalu pa preideta v strmo skalovje. Iz teh pobočij raste nešteto divjih stolpov, vmes pa izpod glavnega grebena, ki ima v grobem smer vzhod-zahod, padajo strme grape. Ko v njih še leži sneg, grape omogočajo hitre vzpone in sestope, nekatere od označenih poti pa jih uporabljajo tudi poleti. Kljub temu gre na vrh le malo lahkih poti, velika večina namreč slej ali prej naleti na prepadno skalovje, kjer poti postanejo prave dolomitske ferate.

Vzhodno pobočje, onkraj Creste Sinigaglia, je pust, razbit, strm svet, kjer poleti domala nihče ne hodi. Podobno, le da precej bolj razsežno in še bolj razbito, je severno ostenje, čez katerega tudi ne vodijo označene poti, saj so pristopi od tam zelo dolgi (jezero Como leži skoraj 2000 m nižje!). Pač pa severno pobočje prečka označena in zavarovana pot, ki jo planinci uporabljajo, kadar združujejo obisk Grignette s pohodom na severno od nje stoječo Grignone.

Dostop

Po avtocesti peljemo proti Milanu, nato proti severu do jezera Como, v Leccu pa desno v Valsassino, po kateri peljemo v Ballabio. Tu se na Piani di Resinelli (tam je veliko parkirišče) odcepi dobra gorska cesta. Ker bomo verjetno naredili krožno turo, raje ne peljimo kam višje.

Pregled tur

Plezalnih tur ne bom navajal, saj jih je preveč. Kogar zanimajo, naj si ogleda stran na SummitPost-u, od koder k različnim virom vodijo nadaljnje povezave. Na kratko navedimo samo nekatere označene poti. Ker jih nisem prehodil, bom podal njihove težavnostne stopnje po italijanski težavnostni lestvici:

T - lahka pot ali cesta, brez težav.

E - manj zahtevna planinska pot.

EE - zahtevna planinska pot.

EEA - zelo zahtevna planinska pot, ki zahteva tudi plezanje (do II. stopnje zahtevnosti).

> Cresta Cermenati - J greben (E). Najlažji pristop, a tudi zelo strm in naporen.

> Cresta Sinigaglia - V greben (EE). Zahtevnejša mesta pod vrhom - izpod Torrione Magnaghi do vrha.

> Canalone Porta - JV grapa (EEA). Zelo zanimiv vzpon, divje okolje, lahko plezanje do II. st.

> La Diretissima - JZ pobočje (EE). Potem, ko pot vstopi v svet stolpov tega pobočja, postane prava ferata. Zgoraj več variant do priključka na pot Cecilia.

> Sentiero Giorgio - JZ pobočje (EE). Je nadaljevanje Diretissime čez to pobočje (izredno slikovito!). Na zahodni greben pripelje nizko, na Colle Garibaldi, tik nad Rif. Rosalba. Od tu na vrh po Sentiero Cecilia.

> Sentiero delle Foppe - JZ pobočje (E). Najlažji vzpon od Piani dei Resinelli h koči Rosalba. Primerna za hiter sestop.

> Sentiero Cecilia - pod Z grebenom (EE). Od koče Rosalba gre prvi del po severni strani Z grebena, od Colle Valsecchi naprej pa po J strani grebena Segantini. Zelo slikovita pot!

> Cresta della Traversata Alta - S greben (F+ na alpinistični skali). Od Colle Valsecchi (na Z grebenu) gre čez pobočje na S greben tako imenovana "Traversata Alta". Po njej gremo lahko proti S naprej na Grignone. Lahko pa je to tudi smer pristopa, pri čemer v območju S grebena za vzpon naravnost na vrh lahko uporabimo Canalino Federazione.

Vstop v Canalone Porta

Torrione della Finestra

Plezanje v Canalone Porta

Canalone Porta

Splošno: Od 1282 m na 2177 m, obrnjenost pobočij na JV in V. Markirana, a nezavarovana lahka plezalna smer. Težave so na nekaj kratkih mestih II. st., večinoma je I. st. zahtevnosti, zgornji del vzhodnega grebena (Cresta Sinigaglia) pa je na več mestih zavarovan (kratki odstavki ferate). Zelo slikovit okoliš.

Opis ture. Avto lahko pustimo na velikem parkirišču in gremo (lahko bi tudi peljali) desno po ozki cestici proti Rifugio S.E.M. Malo pred njo je ob cesti parkirišče, s katerega gre v Canalone Porta označena pot.

Sprva gremo čez travnike in redek gozd proti desni navzgor, že kmalu pa pridemo v območje velike grape – Canalone Porta. Pot zavije vanjo in poslej nekaj časa z orientacijo ni težav. Velikim bolvanom v grapi se sprva izogibamo tako, da sledimo šibki stezici po desni, kasneje pa nadaljujemo po dnu grape. Ko stolpi grapo z obeh strani stisnejo, smo pri Torrione della Finestra (stolp z oknom). Od tod naprej je grapa bolj strma, vedno pogosteje si moramo pomagati z rokami, a plezanje ni težko in tudi ne preveč izpostavljeno.

Ko se grapa tesneje zapre, nas markacije povedejo v desno. Sledijo stranskemu grebenčku, ki ga moramo preplezati. Za njim je strma grapa, ki takrat, ko je zapolnjena s snegom, nudi lažjo možnost vzpona. Nad grebenčkom oziroma grapo smo na začetku strme gredine, ki nas vodi spet v levo.

Tudi plezanje po tej gredini ni težko, je pa svet krušljiv in tudi izpostavljenost nekoliko naraste. Ko preplezamo še zgornji del, se znajdemo na prečni stezi. Ta v levo povezuje Canalone Porta s Cresta Cermenati, a je označena kot plezalna varianta. Naša smer (markacije) vodi v desno navzgor, na Bocchetta (škrbina) dei Prati. Tako bomo obšli skalovje stolpov Magnaghi. Druga možnost nadaljevanja bi bila naravnost navzgor, torej še naprej po Canalone Porta (levo od stolpov Magnaghi). A ta del je menda manj privlačen in se ga večina pri vzponu izogne. Z Bocchetta dei Prati do V grebena nadaljujemo po solidni stezi, ki gre čez strma travnata pobočja. Šele tik pod stolpi Magnaghi dosežemo V greben, z desne se pridruži pot po Cresta Sinigaglia.

Okrog S stolpa Magnaghi gre prepaden prehod, Salto del Gatto (mačji skok), ki pa je dobro zavarovan in prav lahek. Še kratka grapa in že smo na škrbini, od koder se na S stolp prav z lahkoto povzpnemo. S škrbine tudi že vidimo bivak na vrhu Grignette.

Do vrha sledimo poti po V grebenu. Preden dosežemo bivak, moramo prečkati še divje raztreskani vzhodni predvrh. Čez tega in na glavni vrh nam pomagajo dobra varovala, zato razen nekaj izpostavljenosti ta del poti ni zahteven.

Na Sentiero Giorgio

Guglia Angelina in Ago Teresita

Na poti Cecilia

La Diretissima, Sentiero Giorgio, Sentiero Cecilia

Splošno: Od 1282 m na 2177 m, obrnjenost pobočij na J, Z in S. Srednje zahtevne zavarovane plezalne poti. Več variant. Zelo slikovit okoliš, gor in dol skozi stolpovje Grignette. Če gremo na vrh po Canalone Porta, je to dolga, a zelo lepa možnost za sestop. Vse poti so ocenjene z zahtevnostjo EE.

Opis ture. Avto lahko pustimo na velikem parkirišču, lahko pa z njega (od cerkvice) nadaljujemo po strmi cesti še navzgor. Vendar je v sezoni višje težko najti parkirna mesta.

Od konca ceste nadaljujemo skozi gozd in čez travnata pobočja proti S. Na razcepu se držimo levo, saj gre pot proti desni naravnost na vrh (Cresta Cermenati). Pot Diretissima pa gre proti levi, čez strma travnata pobočja, nato pa v ključih navzgor do skalovja. Pridobimo še nekaj višine, nato pa prečkamo skoraj navpično pobočje v grapo, kjer se znajdemo pod dvojno lestvijo. Ta nas povede navpično navzgor čez skale, nato pa nadaljujemo skozi strm in ozek kamin - Caminetto Pagani. Sedaj smo že povsem sredi najbolj slikovitega, divjega JZ pobočja Grignette. Z rahlimi vzponi in sestopi, v glavnem pa počez čez strma pobočja, se približamo škrbini S od skupine Fungo. Odslej pričakujte, da boste prav vse stolpe obšli po zgornji strani. Vzponov in sestopov bo še kar nekaj.

Po skupini Fungo se navzgor odcepi direktni plezalni pristop na Sentiero Cecilia, ki gre skozi Canalone dell'Angelina - Sentiero Val Scarettone (AEE). Naša pot pa nadaljuje čez pobočja in kmalu sledi nov odcep. Pot Diretissima gre desno navzgor in kasneje doseže Z greben na Colle Valsecchi. Če nadaljujemo proti Colle Garibaldi in nemara h koči Rosalba, pa sprva prečkamo pobočja proti JZ. Tako prečkamo še dve škrbini v stranskih grebenih, nato se pot spusti precej navzdol, nazadnje pa gre okrog Piramide Casati spet po travah navzgor in na sedlo. Levo h koči je le še nekaj minut sestopa.

S sedla Garibaldi v desno pa gre Sentiero Cecilia. Ta sprva prečka razbita S pobočja glavnega grebena. Slednjič začne zavijati v desno in se povzpne na Colle Valsecchi. Tu je pomembno križišče poti, zato bodimo pozorni na orientacijo. Za na vrh Grignette moramo prečkati sedlo in nadaljevati po poti desno navzgor, torej sedaj po južni strani glavnega grebena.

Ta del poti je najbolj zanimiv. Prečkali bomo številne škrbine in grape, s poti pa bomo imeli nenehno pogled na divje razbite stolpe Grignette. Kar nekaj časa bo trajalo, da bomo dosegli južni greben, po katerem bomo nato zavili proti levi na vrh.

Koče in kempi

Nad Piani dei Resinelli sta Rif. Porta in Rifugio S.E.M. Ker višinske razlike do vrha Grignette ni veliko, katero koli kombinacijo normalnega vzpona in sestopa lahko opravimo v enem dnevu.

Na Z grebenu Grignette stoji Rifugio Rosalba. Tako kot preostale koče, je tudi ta bolj alpinistično izhodišče.

Prav na vrhu Grignette pa stoji tudi bivak.

Kdaj na vrh?

Za planinski vzpon na Grignetto so najbolj primerni kopni deli sezone. V snegu utegnejo strmine postati zelo nevarne. Za zimski vzpon se najbolj pogosto uporablja V greben (Cresta Sinigaglia) in seveda J pristop (Cresta Cermenati).

Pri koči Rosalba