Skupina Storžiča > Od Zabrezniških peči do gradu Kamen
Od Zabrezniških peči do gradu Kamen
Od Zabrezniških peči do gradu Kamen
Pogled na Stol z Zabrezniških peči
Opis skupine
Opis skupine
Najzahodnejši del Kamniško-Savinjskih Alp se kakor nekakšen rep vleče od Žirovnice proti osrednjemu delu gorstva. Vrhovi v njem so sprva zelo nizki, a vseeno strmi, pogosto skalnati in zato zelo razgledni, nekateri vzponi nanje pa so tudi nekoliko bolj zahtevni.
Najzahodnejši del Kamniško-Savinjskih Alp se kakor nekakšen rep vleče od Žirovnice proti osrednjemu delu gorstva. Vrhovi v njem so sprva zelo nizki, a vseeno strmi, pogosto skalnati in zato zelo razgledni, nekateri vzponi nanje pa so tudi nekoliko bolj zahtevni.
Proti jugu se greben spušča na Gorenjsko ravan, proti severu pa v dolino Završnice. Ko slednja zavije v Karavanke, gre meja naše skupine po dolini Globokega potoka na Poljško planino in Planinico, od tam pa proti jugu v dolino Drage (potoka Begunjščica).
Proti jugu se greben spušča na Gorenjsko ravan, proti severu pa v dolino Završnice. Ko slednja zavije v Karavanke, gre meja naše skupine po dolini Globokega potoka na Poljško planino in Planinico, od tam pa proti jugu v dolino Drage (potoka Begunjščica).
Do sedla Vrh, 868 m, se naš greben imenuje Peči. Od tam se še nadaljuje proti JV do vrha Pleče, vzhodno od tega pa se z juga v osrčje naše skupinice zajeda dolina potoka Blatnica. Med to dolino in Drago pa se v smeri sever - jug vleče kar močan greben, v katerem je čisto na severu najvišji vrh naše skupinice - Tolsti vrh, 1225 m. Kljub še vedno nizkim višinam, so vrhovi tega vzhodnega grebena kar zahtevni, celotno območje pa je zelo redko obiskano.
Do sedla Vrh, 868 m, se naš greben imenuje Peči. Od tam se še nadaljuje proti JV do vrha Pleče, vzhodno od tega pa se z juga v osrčje naše skupinice zajeda dolina potoka Blatnica. Med to dolino in Drago pa se v smeri sever - jug vleče kar močan greben, v katerem je čisto na severu najvišji vrh naše skupinice - Tolsti vrh, 1225 m. Kljub še vedno nizkim višinam, so vrhovi tega vzhodnega grebena kar zahtevni, celotno območje pa je zelo redko obiskano.
Na koncu pa še nekaj besed o Deželi, kakor Gorenjci imenujejo pokrajino južno od Peči. Ti kraji so sončni, odprti, nad ravnino je med Begunjami in Žirovnico nanizana ogrlica vasi z zelo bogato zgodovino. Dežela je poseljena že vsaj od bronaste dobe naprej, arheoloških najdišč je cela vrsta. V zadnjih stoletjih pa je Dežela dala tudi vrsto za slovenstvo pomembnih mož, s Prešernom na čelu.
Na koncu pa še nekaj besed o Deželi, kakor Gorenjci imenujejo pokrajino južno od Peči. Ti kraji so sončni, odprti, nad ravnino je med Begunjami in Žirovnico nanizana ogrlica vasi z zelo bogato zgodovino. Dežela je poseljena že vsaj od bronaste dobe naprej, arheoloških najdišč je cela vrsta. V zadnjih stoletjih pa je Dežela dala tudi vrsto za slovenstvo pomembnih mož, s Prešernom na čelu.
Vsebina poglavja:
Vsebina poglavja: