Najzahodnejši del Kamniško-Savinjskih Alp se kakor nekakšen rep vleče od Žirovnice proti osrednjemu delu gorstva. Vrhovi v njem so sprva zelo nizki, a vseeno strmi, pogosto skalnati in zato zelo razgledni, nekateri vzponi nanje pa so tudi nekoliko bolj zahtevni.
Proti jugu se greben spušča na Gorenjsko ravan, proti severu pa v dolino Završnice. Ko slednja zavije v Karavanke, gre meja naše skupine po dolini Globokega potoka na Poljško planino in Planinico, od tam pa proti jugu v dolino Drage (potoka Begunjščica).
Do sedla Vrh, 868 m, se naš greben imenuje Peči. Od tam se še nadaljuje proti JV do vrha Pleče, vzhodno od tega pa se z juga v osrčje naše skupinice zajeda dolina potoka Blatnica. Med to dolino in Drago pa se v smeri sever - jug vleče kar močan greben, v katerem je čisto na severu najvišji vrh naše skupinice - Tolsti vrh, 1225 m. Kljub še vedno nizkim višinam, so vrhovi tega vzhodnega grebena kar zahtevni, celotno območje pa je zelo redko obiskano.
Na koncu pa še nekaj besed o Deželi, kakor Gorenjci imenujejo pokrajino južno od Peči. Ti kraji so sončni, odprti, nad ravnino je med Begunjami in Žirovnico nanizana ogrlica vasi z zelo bogato zgodovino. Dežela je poseljena že vsaj od bronaste dobe naprej, arheoloških najdišč je cela vrsta. V zadnjih stoletjih pa je Dežela dala tudi vrsto za slovenstvo pomembnih mož, s Prešernom na čelu.