Arco in kolesarska tura do jezera Toblino

To je zelo slikovita, stara vas, ena najlepših v Italiji. Pet uličic se steka na majhnem trgu, obdane so z lepo obnovljenimi starinskimi hišami. V vasi danes živi okrog 20 ljudi, med njimi je nekaj umetnikov, ki tudi pomagajo pri organiziranju razstav in prireditev.

Če se boste pripeljali v Canale, velja razmisliti tudi o obisku vasi Tenno, predvsem pa parka in slapa pod Tennom, pri vasi Varone. S ceste je do slapa prav blizu, a vstop v park je treba plačati.

Navsezadnje pa se iz Rive ali Arca lahko v Tenno in naprej do istoimenskega jezera povzpnete celo s kolesom. Nato nadaljujete čez Passo di Ballino, 763 m in se čez lepo gorsko pokrajino spustite v dolino reke Sarce. Vračate se potem po prvem delu kolesarske ture, opisane v nadaljevanju.

Canale di Tenno

Arco

Mesto je nekaj kilometrov odmaknjeno od severne obale Gardskega jezera. Pri njem najprej velja omeniti mogočen grad, ki je sicer tudi v ruševinah, a urejen za turistični obisk. Iz mesta gremo do vstopa lahko peš ali s kolesom, nato pa za ogled kompleksa namenimo vsaj eno uro. Pot na grad je vrisana na zemljevid spodaj (približajte!), tam je tudi še nekaj slik. Več pa na posebni strani.

Grad Arco s spodnjega dvorišča

Arco je svetovno znan po svojih plezališčih. Ta so v stenah, ki se nad zahodnim bregom Sarce vlečejo od mesta še daleč proti severu. Na tem mestu pa naj opišem varianto 50 km dolge krožne kolesarske ture z izhodiščem v Arcu.

Če zapeljemo čez reko Sarco, in po cestici ob njej po zahodnem bregu gor, bomo slej ali prej našli kakšno zastonj parkirno mesto. Potem nadaljujemo s kolesom do mesteca Dro, a ne preveč hiteti, saj je vse polno slikovitih prizorov. Iz mesteca Dro sva midva nadaljevala po zahodnem bregu Sarce. Kolesarska steza gre po vzhodnem.

Na kolesarski stezi pri kraju Sarche, zadaj je Garzolet


<--- Sant Apollinare in Cima di Colodri

Po kratkem odseku po glavni cesti pri elektrarni prečkamo Sarco in po nasprotnem bregu nadaljujemo po lepi kolesarski stezi proti severu, vse do vasi Pietramurata in naprej do kraja Sarche. Tam reka Sarca skozi kanjon priteče iz gora, mi pa skrenemo desno, proti lepemu jezeru Toblino.

Jezero Toblino in njegov grad

Konec leta 1100 je bil srednjeveški grad na malem polotoku last škofov iz Trenta. Kasneje je bil večkrat prenovljen, danes pa je v zasebni lasti, v zgradbi pa je tudi restavracija. Sicer pa je lepo celotno jezero, obala je zaščitena kot naravni biotop, ob zahodni in severni obali lahko tudi peljemo s kolesom po promenadni poti.

Pri jezeru se bomo verjetno ustavili pri gradu Toblino. Od njega lahko nadaljujemo še do severne obale sosednjega Lago di Santa Massenza, nato pa kolesarimo proti JV gor v kraj Padergnone, ter po cesti levo in še malo gor na glavno cesto, ki pripelje iz Trenta. Po tej se nato vračamo proti jugu, skozi kraje Calavino, Lasino, Cavedine na sedlo San Udalrico, 585 m. Od tam gre samo še dol – v Dreno, nad katero gospoduje mogočen grad in po glavni cesti nazaj v Arco.

Castel Drena

Grajski grič je bil obljuden že v prazgodovini, na njem so našli ostanke utrjene naselbine iz bronaste dobe. Srednjeveški grad je bil sprva v lasti družine Sejano, po daljšem obdobju spopadov je leta 1174 postal last plemičev z gradu Arco. Tako kot grad Arco, je tudi grad Drena razdejala francoska vojska leta 1703. Danes je delno obnovljen, v njem je tudi arheološki muzej.