Skupina Storžiča > Skupina Kozjega vrha
Skupina Kozjega vrha
Skupina Kozjega vrha
Na Kozjem vrhu, zadaj je Srednji vrh
Severno od glavnega grebena Storžičeve skupine in severovzhodno od samega Storžiča se nad dolino Kokre dviguje zanimiv in ne prav pogosto obiskan vrh. Kozji vrh je dostopen po strmi stezi, z njega pa je prav zanimiv pogled na Kočno, ki je onkraj doline Kokre že prav blizu, pa tudi v severne strmali Srednjega vrha in na Storžič z vzhodne strani. Na severozahodu ga omejuje dolina Reke, na jugovzhodu pa dolina potoka Koritarica.
Severno od glavnega grebena Storžičeve skupine in severovzhodno od samega Storžiča se nad dolino Kokre dviguje zanimiv in ne prav pogosto obiskan vrh. Kozji vrh je dostopen po strmi stezi, z njega pa je prav zanimiv pogled na Kočno, ki je onkraj doline Kokre že prav blizu, pa tudi v severne strmali Srednjega vrha in na Storžič z vzhodne strani. Na severozahodu ga omejuje dolina Reke, na jugovzhodu pa dolina potoka Koritarica.
Koritarica je precej divja in težko prehodna. Nekdanja steza je precej razdrta in mostički v zelo slabem stanju, zato prehod zahteva celo nekaj lažjega plezanja. Pozimi pa glavni potok in še kak stranski zamrznejo in so privlačni tudi za ledno plezanje. Sicer pa v Korito – razširjen zatrep nad sotesko – najlažje pridemo po gozdni cesti, ki se ovije okrog Kozjega vrha. Iz doline Kokre pa nanjo najbolj naravnost pridemo po stezi čez Hriber.
Koritarica je precej divja in težko prehodna. Nekdanja steza je precej razdrta in mostički v zelo slabem stanju, zato prehod zahteva celo nekaj lažjega plezanja. Pozimi pa glavni potok in še kak stranski zamrznejo in so privlačni tudi za ledno plezanje. Sicer pa v Korito – razširjen zatrep nad sotesko – najlažje pridemo po gozdni cesti, ki se ovije okrog Kozjega vrha. Iz doline Kokre pa nanjo najbolj naravnost pridemo po stezi čez Hriber.
Od Kozjega vrha se proti jugozahodu na glavni greben vleče poraščen greben, v katerem so najprej Turni, 1432 m, nato široko sedlo, potem pa se greben strmo vzpne na Licjanovec, 1763 m, ki je že prav blizu Malega Grintavca, na katerega se greben navezuje.
Od Kozjega vrha se proti jugozahodu na glavni greben vleče poraščen greben, v katerem so najprej Turni, 1432 m, nato široko sedlo, potem pa se greben strmo vzpne na Licjanovec, 1763 m, ki je že prav blizu Malega Grintavca, na katerega se greben navezuje.
Dostop
Dostop
Če ne gremo na vrh prav iz doline Kokre, se lahko po cesti še nekaj časa peljemo v dolino Reke (odcep je pri Kanonirju), že kmalu pa se v levo odcepi gozdna cesta, ki ovije skoraj celoten Kozji vrh. Parkiramo na križišču, 730 m, če pa pridemo izven obdobja 20. julij – 20. oktober, ko je cesta zaprta, pa lahko z vozilom peljemo še malo naprej, na bližnjo planino Robce, na 910 m, ali celo še naprej v Korito. A cesta je bolj primerna za terenska vozila, kot za običajna.
Če ne gremo na vrh prav iz doline Kokre, se lahko po cesti še nekaj časa peljemo v dolino Reke (odcep je pri Kanonirju), že kmalu pa se v levo odcepi gozdna cesta, ki ovije skoraj celoten Kozji vrh. Parkiramo na križišču, 730 m, če pa pridemo izven obdobja 20. julij – 20. oktober, ko je cesta zaprta, pa lahko z vozilom peljemo še malo naprej, na bližnjo planino Robce, na 910 m, ali celo še naprej v Korito. A cesta je bolj primerna za terenska vozila, kot za običajna.
Izhodišče za Hriber, nižje ob Kokri, pa je na višini vsega 650 m.
Izhodišče za Hriber, nižje ob Kokri, pa je na višini vsega 650 m.
Že v poglavju o Srednjem vrhu smo omenili lovsko pot čez Licjanovec na Mali Grintavec. Ta pride skoraj na Kozji vrh, vseeno pa si sedaj poglejmo še podrobnejši opis. Vzpon na Kozji vrh je kratka tura, ki pa jo lahko podaljšamo na Mali Grintavec (zahtevnejše!). Na nekaj mestih v gozdu je strmo! Obrnjenost pobočij na sever in zahod. Oprema: Dobri čevlji in pohodne palice.
Že v poglavju o Srednjem vrhu smo omenili lovsko pot čez Licjanovec na Mali Grintavec. Ta pride skoraj na Kozji vrh, vseeno pa si sedaj poglejmo še podrobnejši opis. Vzpon na Kozji vrh je kratka tura, ki pa jo lahko podaljšamo na Mali Grintavec (zahtevnejše!). Na nekaj mestih v gozdu je strmo! Obrnjenost pobočij na sever in zahod. Oprema: Dobri čevlji in pohodne palice.
> Robce – Turni: 1 h 50 min,
> Turni – vrh: 40 min,
> Sestop po isti poti: 1 h 45 min.
> Robce – Turni: 1 h 50 min,
> Turni – vrh: 40 min,
> Sestop po isti poti: 1 h 45 min.
Kozji vrh z juga, z Javorjevega vrha
Planina Robce, 910 m
Planina Robce, 910 m
Junija 2022 je bila planina še živa, na njej stoji tudi dobro vzdrževana pastirska koča. Mogočne bukve na nekdanji planini so na seznamu naravne dediščine Slovenije (lokalnega pomena). Po izročilu so gospodarji kmetije Robce vsakič, ko se je na kmetijo primožila nevesta, posadili lipo. Tako jih sedaj tam raste pet.
Junija 2022 je bila planina še živa, na njej stoji tudi dobro vzdrževana pastirska koča. Mogočne bukve na nekdanji planini so na seznamu naravne dediščine Slovenije (lokalnega pomena). Po izročilu so gospodarji kmetije Robce vsakič, ko se je na kmetijo primožila nevesta, posadili lipo. Tako jih sedaj tam raste pet.
Planina Robce, levo v ozadju je Kočna
S planine se desno odcepi kratek kolovoz, kasneje pa dobra pot, ki v vzponu prečka celotno severozahodno in zahodno pobočje Kozjega vrha. Ponekod gre sicer čez kar strm gozd, a v kopnih razmerah z malo previdnosti ni zahtevna. Višje pride pod skalovje Kozjega vrha, prečka kratko melišče, nato pa se spet obrne bolj strmo navzgor, proti sedlu med Kozjim vrhom in Turni. Res kmalu iz gozda začnejo rasti skalnate pečine, a do sedla pot še ni težka. Tam pa nas markacije obrnejo ostro levo, nakar se steza začne strmo vzpenjati čez vršno pobočje. Višje se približa skalnatemu vršnemu grebenu, kjer postane še bolj strma, nekaj prehodov je že kar izpostavljenih. Strmina se unese šele malo pod razglednim vrhom. V kopnih razmerah vzpon zahteva nekaj previdnosti, večjih težav pa ni.
S planine se desno odcepi kratek kolovoz, kasneje pa dobra pot, ki v vzponu prečka celotno severozahodno in zahodno pobočje Kozjega vrha. Ponekod gre sicer čez kar strm gozd, a v kopnih razmerah z malo previdnosti ni zahtevna. Višje pride pod skalovje Kozjega vrha, prečka kratko melišče, nato pa se spet obrne bolj strmo navzgor, proti sedlu med Kozjim vrhom in Turni. Res kmalu iz gozda začnejo rasti skalnate pečine, a do sedla pot še ni težka. Tam pa nas markacije obrnejo ostro levo, nakar se steza začne strmo vzpenjati čez vršno pobočje. Višje se približa skalnatemu vršnemu grebenu, kjer postane še bolj strma, nekaj prehodov je že kar izpostavljenih. Strmina se unese šele malo pod razglednim vrhom. V kopnih razmerah vzpon zahteva nekaj previdnosti, večjih težav pa ni.
S sedla pod Kozjim vrhom pa se velja povzpeti tudi na Turne, 1432 m, ki stojijo zahodno od njega. Potrebno je malo previdnosti v strminah, na vrhu pa nas tudi čaka kar lep razgled.
S sedla pod Kozjim vrhom pa se velja povzpeti tudi na Turne, 1432 m, ki stojijo zahodno od njega. Potrebno je malo previdnosti v strminah, na vrhu pa nas tudi čaka kar lep razgled.
Kočna in Kalški greben s Kozjega vrha
Ta varianta vzpona na Kozji vrh je precej daljša, čeprav se na prvi videz zdi, da trmasti voznik, ki pripelje prav v zatrep Koritarice, s tem nekaj pridobi. Časovno gotovo ne, seveda pa spozna nove, zelo zakotne kraje.
Ta varianta vzpona na Kozji vrh je precej daljša, čeprav se na prvi videz zdi, da trmasti voznik, ki pripelje prav v zatrep Koritarice, s tem nekaj pridobi. Časovno gotovo ne, seveda pa spozna nove, zelo zakotne kraje.
Ni pa treba voziti po gozdni cesti okrog celotnega Kozjega vrha. Iz Spodnjih Fužin ob Kokri, 650 m, gre čez Hriber star kolovoz, ki nas v slabi uri pripelje na gozdno cesto. Travnati greben Hriberja je zelo razgleden.
Ni pa treba voziti po gozdni cesti okrog celotnega Kozjega vrha. Iz Spodnjih Fužin ob Kokri, 650 m, gre čez Hriber star kolovoz, ki nas v slabi uri pripelje na gozdno cesto. Travnati greben Hriberja je zelo razgleden.
Kakorkoli že pridemo nad Hriber, potem po cesti samo še nadaljujemo v zatrep Koritarice. Cesta se najprej kar občutno spusti, ko smo južno od Kozjega vrha, pa se ob enem od krakov Koritarice spet začne dvigovati. Cesto zapustimo na kraju, kjer prečka to strugo (sicer pa se proti jugu še nadaljuje do lovske koče in naprej dol k drugemu kraku Koritarice).
Kakorkoli že pridemo nad Hriber, potem po cesti samo še nadaljujemo v zatrep Koritarice. Cesta se najprej kar občutno spusti, ko smo južno od Kozjega vrha, pa se ob enem od krakov Koritarice spet začne dvigovati. Cesto zapustimo na kraju, kjer prečka to strugo (sicer pa se proti jugu še nadaljuje do lovske koče in naprej dol k drugemu kraku Koritarice).
S ceste torej nadaljujemo proti severu. Kolovoz sledi potoku, potem se z več zavoji dvigne do Turnov. Po teh 400 m vzpona samo še poiščemo markacijo na Kozji vrh.
S ceste torej nadaljujemo proti severu. Kolovoz sledi potoku, potem se z več zavoji dvigne do Turnov. Po teh 400 m vzpona samo še poiščemo markacijo na Kozji vrh.
Travnati grebenček Hriber
Dolina Lobnice (tudi: Vobence)
Dolina Lobnice (tudi: Vobence)
To je redko obiskana dolina, ki se od doline Kokre proti vzhodu zaje med Javorov vrh in Starca, kasneje pa se obrne proti SZ in se izgubi pod grebenom, ki povezuje Starca s Srednjim vrhom. Na grebenu in pod njim je bila nekoč Hajniharjeva planina, ki pa je danes popolnoma zarasla. Malo nižje je v dolini lovska koča.
To je redko obiskana dolina, ki se od doline Kokre proti vzhodu zaje med Javorov vrh in Starca, kasneje pa se obrne proti SZ in se izgubi pod grebenom, ki povezuje Starca s Srednjim vrhom. Na grebenu in pod njim je bila nekoč Hajniharjeva planina, ki pa je danes popolnoma zarasla. Malo nižje je v dolini lovska koča.
Slap Lobnice po močnem deževju
2a. Do lovske koče, T1. V dolino Lobnice gre ozka gozdna cesta, zato lahko še nekaj časa peljemo z avtom. Slapu se izogne v levo, precej proti jugu, a kmalu postane slabše prevozna. Zato je primerno, da gremo zadnji del do lovske koče peš. S kraja, kjer cesta spet pride do struge potoka, gremo proti desni (proti vzhodu) lahko po stezici še do Partizanske tehnike Jošt.
2a. Do lovske koče, T1. V dolino Lobnice gre ozka gozdna cesta, zato lahko še nekaj časa peljemo z avtom. Slapu se izogne v levo, precej proti jugu, a kmalu postane slabše prevozna. Zato je primerno, da gremo zadnji del do lovske koče peš. S kraja, kjer cesta spet pride do struge potoka, gremo proti desni (proti vzhodu) lahko po stezici še do Partizanske tehnike Jošt.
2b. Od lovske koče se proti jugovzhodu da prebiti na glavni greben skupine Srednjega vrha T3. Sprva so kolovozi, kasneje ne preveč zahtevno brezpotje. A ta prehod nima posebnega pomena, razen če ne nameravamo narediti bolj velikopotezne krožne ture. Z grebena (dosežemo ga nekako na točki 1546 m), bomo najbrž šli desno na Cjanovco, potem pa po isti poti dol.
2b. Od lovske koče se proti jugovzhodu da prebiti na glavni greben skupine Srednjega vrha T3. Sprva so kolovozi, kasneje ne preveč zahtevno brezpotje. A ta prehod nima posebnega pomena, razen če ne nameravamo narediti bolj velikopotezne krožne ture. Z grebena (dosežemo ga nekako na točki 1546 m), bomo najbrž šli desno na Cjanovco, potem pa po isti poti dol.
2c. K slapu Lobnice, T3. Do slapa ni daleč, a kadar je vode veliko, po strugi navzgor ne moremo, ko pa jo je malo, pa k slapu ni vredno iti. Avto parkiramo pod prvim izrazitim levim ovinkom. Prehod čez strugo je malo nižje, a mostu čez potok ni več. Kolovoz na drugi strani potoka se nato dvigne do razcepa. Desni gre na travnike nekdanjega zaselka Zaplate, mi pa zapustimo oba in poiščemo šibko stezico, ki se odcepi levo dol k potoku. Previdno sestopimo in spodaj poskusimo čim prej prečkati potok. Zadnji del pristopa k slapu gre namreč po južni strani potoka. 15 min od razcepa, slabih 30 min s ceste.
2c. K slapu Lobnice, T3. Do slapa ni daleč, a kadar je vode veliko, po strugi navzgor ne moremo, ko pa jo je malo, pa k slapu ni vredno iti. Avto parkiramo pod prvim izrazitim levim ovinkom. Prehod čez strugo je malo nižje, a mostu čez potok ni več. Kolovoz na drugi strani potoka se nato dvigne do razcepa. Desni gre na travnike nekdanjega zaselka Zaplate, mi pa zapustimo oba in poiščemo šibko stezico, ki se odcepi levo dol k potoku. Previdno sestopimo in spodaj poskusimo čim prej prečkati potok. Zadnji del pristopa k slapu gre namreč po južni strani potoka. 15 min od razcepa, slabih 30 min s ceste.
2d. Do nekdanjega zaselka Zaplata, T2. Če na razcepu nekdanjih kolovozov namesto k slapu zavijemo desno v breg, kmalu pridemo na travnike in višje k ruševinam nekdanjega zaselka Zaplata. Odpre se nekaj razgleda.
2d. Do nekdanjega zaselka Zaplata, T2. Če na razcepu nekdanjih kolovozov namesto k slapu zavijemo desno v breg, kmalu pridemo na travnike in višje k ruševinam nekdanjega zaselka Zaplata. Odpre se nekaj razgleda.
Nekdanji zaselek Zaplata
Vzhodne strmali Srednjega vrha z Zaplate
Ta tura res ni kaj posebnega, utegne pa nam biti všeč zaradi samote območja. Od Povšnarja, v dolini Kokre (602 m) peljemo po cesti v dolino Lobnice, do parkirišča nekako na višini 900 m. Pot naprej po dolini je široka, a ni markirana. Po 100 m vzpona pridemo do lovske koče, pot pa gre še naprej, ves čas v smeri proti severozahodu. Konča se šele pod opuščeno Hajniharjevo planino. Po brezpotju gremo na gozdnat greben, nato pa desno čez skalnato pobočje na Starca. Ta je še vedno precej poraščen. Čez lažje skale in goščavo se prebijemo na vrh, s katerega imamo celo nekaj malega razgleda. 2 h.
Ta tura res ni kaj posebnega, utegne pa nam biti všeč zaradi samote območja. Od Povšnarja, v dolini Kokre (602 m) peljemo po cesti v dolino Lobnice, do parkirišča nekako na višini 900 m. Pot naprej po dolini je široka, a ni markirana. Po 100 m vzpona pridemo do lovske koče, pot pa gre še naprej, ves čas v smeri proti severozahodu. Konča se šele pod opuščeno Hajniharjevo planino. Po brezpotju gremo na gozdnat greben, nato pa desno čez skalnato pobočje na Starca. Ta je še vedno precej poraščen. Čez lažje skale in goščavo se prebijemo na vrh, s katerega imamo celo nekaj malega razgleda. 2 h.
Pri izletu 2d sem opisal kako iz doline Lobnice priti do ruševin zaselka Zaplata (po kolovozih se pride tudi naravnost iz doline Kokre). Z Zaplate gremo lahko še naprej proti desni navzgor in po brezpotju na JV greben vrha, imenovanega Akle. Po njem zahtevno na vrh in lahko še naprej na Starca. Zahtevno in ponekod izpostavljeno brezpotje. Potrebno je alpinistično znanje!
Pri izletu 2d sem opisal kako iz doline Lobnice priti do ruševin zaselka Zaplata (po kolovozih se pride tudi naravnost iz doline Kokre). Z Zaplate gremo lahko še naprej proti desni navzgor in po brezpotju na JV greben vrha, imenovanega Akle. Po njem zahtevno na vrh in lahko še naprej na Starca. Zahtevno in ponekod izpostavljeno brezpotje. Potrebno je alpinistično znanje!