Virnikov Grintavec

Zahodno in severno od Jezerskega se iznad gozdov dvigujejo glave častitljivih starcev. Starcev, ki so v gledališču zasedli najlepše lože. Tako jih seveda imenujem zato, ker so njihovi vrhovi zgrajeni iz skoraj 400 milijonov let starih grebenskih apnencev - skoraj še enkrat starejših od triasnih apnencev Julijcev in Kamniško-Savinjskih Alp. A slike na tej strani bodo predstavile samo čudovite razglede z enega izmed njih.

Pogled vzdolž Karavank, na Jezersko in onkraj njega na Kamniško-Savinjske Alpe

Preden se podrobneje posvetimo slikam razgleda, pa vseeno pokažimo kako je Virnikov Grintavec videti iz različnih strani.

  Pogled od V-SV Pogled z J     

    Pogled od Z

Zaradi vršnega skalovja so vse poti na Virnikov Grintavec nekoliko zahtevne. Poti z juga (z Jezerskega in od Murna, ter pristopa od vzhoda (z Jezerskega vrha) in s severa (iz Kort) se združijo na sedlu Žingerc, pot od tam  naprej, torej vzdolž vzhodnega grebena, pa kmalu postane strma in zlasti v slabših razmerah zahteva dodatno previdnost. Vzpon po Z-SZ grebenu pa je še zahtevnejši.

Sedaj pa k razgledom z Virnikovega Grintavca:

Najlepši del razgleda je seveda na jugovzhodu, kjer se dviguje osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp. Njihova severna ostenja vidimo od Kočne, preko Grintovca, Dolgega Hrbta in Skute, do skupine Rink, kjer gorstvo zavije proti vzhodu. Zato dveh lepotic - Planjave in Ojstrice ne vidimo več. V ospredju tega prizora je Jezersko. Na jugozahodu del obzorja zapira rog Storžiča. Še naprej, prozi zahodu, je pogled povsem odprt. V daljavi so Julijci s Triglavom. Desno od Julijcev se začne dolga veriga Karavank, v kateri izstopata predvsem skupina Stola in Košuta. A na severu se Karavanke nadaljujejo s svojo severno verigo, ki se vleče od Obirja do Pece, ki ravno še gleda izza Grintovcev. 

  Kamniško-Savinjske Alpe   Pogled proti zahodu     

    Rinke     Skuta in Dolgi Hrbet   

Grintovec in Kočna

Storžič