Peračiški slap

4

Le pet metrov visoki slap ne bi vzbujal pozornosti, če ne bi bil to edini slovenski slap na vulkanskem tufu. K slapu pripelje učna pot, ki nas pouči še o tem in onem.

Peračiški slap

Dostop

Izhodišče za izlet so bodisi kar Brezje na Gorenjskem (parkiramo pri baziliki), bodisi vas Črnivec, ali pa vas Peračica. Iz zadnjih dveh vasi je dostop nekaj krajši.

Slap

Tuf je kamnina, ki nastane iz vulkanskega pepela. Če je nastal iz še vročega pepela, je zelo gost in trd, sicer je porozen, lahek in drobljiv. Tuf v okolici Peračice je del smrekovškega vulkanizma, nastal je v oligocenu, pred približno 25 milijoni let. V okolici potoka dejansko vidimo drugačne kamnine, kot smo jih navajeni drugod po Sloveniji. Vemo, da so zeleni, mehki vulkanski tuf nekoč veliko uporabljali v gradbeništvu (za okvire vrat in oken). Tako na mehki skalnati podlagi slapu pravzaprav ne bi smelo biti, a izgleda, da je skalni blok le toliko odporen, da ga potok v tisočletjih še ni izbrusil. Zelena kamnina tolmunu pod slapom da nekaj značilne barve, ves ostali barvni videz je odvisen od letnega časa. Nemara je obisk najlepši v zlati jeseni ali pa v času pomladne svežine. Slap je obrnjen proti jugu, zato je sredi dneva pogosto obsijan s soncem.

Pot prijateljstva

Izpred bazilike Marije Pomagaj na Brezjah nas nanjo usmerijo turistične tablice. V glavnem ne moremo zgrešiti, če gremo proti severovzhodu, v dolino Peračice. Potem, ko se tematska pot spusti k potoku, pa strugi in oznakam enostavno sledimo ob vodi navzgor. S parkirišča na Brezjah nekako 30 min hoje.

Nad slapom je še kratka soteska, po kateri gremo lahko do manjšega zgornjega slapa.

Parkirišče: 46.328431, 14.230604

V soteski