Matjaževe kamre

4

Simpatičen sistem jam nas hitro dvakrat prestavi v preteklost. Geološka preteklost govori o rečici Sovri, ki je v davnini tekla precej višje in je v apnenčastem bloku izdolbla celo vrsto jam. Arheološka preteklost pa nas popelje v kameno dobo, ko so bile te jame obljudene. Našli so sledi bivanja neandertalca in tudi homo sapiensa.

Desno je glavni vhod, levo pa eden od stranskih vhodov

Kamre imajo ime po kmetu Matjažu iz Spodnjega Zavratca, ki je bil lastnik tega dela ozemlja. So ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla Sovra, ki ji je apnenčasto ostenje zapiralo pot. V podzemlje se odpira 6 vhodov, jame so v več etažah, razvejana notranjost je dolga nekako 500 m.

Na stenah nad jamami je urejeno tudi manjše plezališče.

Poleg sledi bivanja neandertalcev in njihovih orodij, starih nekako 50.000 let, so v jami odkrili tudi kosti živali, ki so v teh krajih takrat živele - največ od jamskih medvedov. Drugo obdobje, ki so ga z najdbami dokazali arheologi, pa je mlajša kamena doba, ko so jame uporabljali novodobni ljudje. Tudi od teh lovcev so ostali kamniti odbitki in nekaj delcev orodij.

Jame pa so bile za časa turških vpadov tudi zavetje ljudem, ki so se vanje skrili in tudi umaknili nekaj svojega imetja. Imele so železna vrata, ko so časi postajali varni, pa so jih odstranili.

Ogled jam

S parkirišča moramo najprej prečkati Sovro. Ta ima le malo vode, zato kak poseben prehod ni narejen. Težave utegnemo imeti samo ob zares visoki vodi. Sicer pa ne na parkirišču, ne ob cesti ni kakih oznak za jame. Tako je obiskovalcev zagotovo manj, saj je cesta precej prometna, to pa po drugi strani ohranja jame vsaj delno v njihovi prvobitnosti.

Večina vhodov v jame je nedosegljivih, saj so jamske odprtine sredi strmih sten. Zgornja slika, na primer, kaže razgleden pomol, na katerem so v daljni preteklosti ljudje gotovo sedeli ob ognju, do njih pa se ni dalo priti, saj jih je varovala rečica, predvsem pa strme stene pod odprtino. Od vzhoda pa gre do jam strma steza, s katere je vhod prav enostaven.

Ko smo enkrat v notranjosti jam, si jih z lahkoto ogledamo, pot ogleda presodimo sami. Prehodi iz jame v jamo so lahki, le ponekod je malo treba paziti na varen korak. Zelo dobrodošla je tudi baterijska svetilka. Na drugih mestih pa že skozi vhodne odprtine v jame prihaja dovolj svetlobe. Če jamske kotičke bolje preiščemo, bomo pa našli tudi bolj zahtevne prehode, tako da obiskovalci vseh jam gotovo ne obiščejo.