Brisighella je eden tistih krajev, ki sva jih doživela v čudovitem jutru. Prespala sva v avtu, na odročnem kraju nad mestom. Mrzlo februarsko jutro naju je kmalu pognalo v gibanje in odpeljala sva se proti mestu. Vse se je kopalo v jutranjem zlatu. Nad mestom pa cerkev, pa grad, pa spet slikovit stolp - kamor si pogledal, povsod je bil kak lep prizor. Potem sva se po kamnitih stopnicah in poteh spustila prav v stari del mesta. Sem in tja se je pokazal kak domačin, šele pred najinimi očmi je mestece počasi oživelo. Tistih nekaj lepih zgradb in ulic sva hitro pregledala, nazadnje pa sva se sprehodila še po znameniti Oslovi poti. Nato je bil pa že čas za kapučin z rogljičkom...