Cimpesar, 1547 m
Cimpesar, 1547 m
Embedded Files
Seveda tudi veliko območje hribov med Korškim potokom in dolino Bele ne sodi h "goram zahodno od Jezerskega". V planinskem pogledu niso pomembni, območje je zelo samotno. Ker so gore zgrajene iz krušljivega schlernskega dolomita, so pobočja strma, razbita, vse polno je grap in skalnih stolpov. Na vrhove ne pride nobena markirana pot. Žal na nobenem od njih še nisva bila.
Seveda tudi veliko območje hribov med Korškim potokom in dolino Bele ne sodi h "goram zahodno od Jezerskega". V planinskem pogledu niso pomembni, območje je zelo samotno. Ker so gore zgrajene iz krušljivega schlernskega dolomita, so pobočja strma, razbita, vse polno je grap in skalnih stolpov. Na vrhove ne pride nobena markirana pot. Žal na nobenem od njih še nisva bila.
Cimpesar, 1547 m. Stoji precej severovzhodno od Pristovškega Storžiča. Sicer je večinoma poraščen, a s posek so menda lepi pogledi na Kamniške Alpe. Vzhodna stran gore je skalnata in strmo prepada v gozdove. Nemarkirane poti se vrhu precej približajo, prav nanj pa ne pride nobena. Zaradi strmin so vzponi lahko zelo neprijetni ali celo nevarni. Kot normalni vzpon se pojmuje tisti z juga, s Kristanovega sedla.
Cimpesar, 1547 m. Stoji precej severovzhodno od Pristovškega Storžiča. Sicer je večinoma poraščen, a s posek so menda lepi pogledi na Kamniške Alpe. Vzhodna stran gore je skalnata in strmo prepada v gozdove. Nemarkirane poti se vrhu precej približajo, prav nanj pa ne pride nobena. Zaradi strmin so vzponi lahko zelo neprijetni ali celo nevarni. Kot normalni vzpon se pojmuje tisti z juga, s Kristanovega sedla.
Variante pristopov so naslednje: Od Kristanove žage mimo kmeta Kristana, od Novaka in mimo Stoparja na vrh, s Spodnjega Obirskega skozi Obojnikov graben, na Kristanovo sedlo in na vrh, ali pa mimo kmeta Cimpesarja.
Variante pristopov so naslednje: Od Kristanove žage mimo kmeta Kristana, od Novaka in mimo Stoparja na vrh, s Spodnjega Obirskega skozi Obojnikov graben, na Kristanovo sedlo in na vrh, ali pa mimo kmeta Cimpesarja.
Običajen pristop s Kristanovega sedla pomeni 1 h 15 min hoje. S sedla gremo najprej po gorski cesti, pred koncem jo zapustimo in se desno (proti vzhodu) po brezpotnem svetu povzpnemo na sedelce južno od vrha, 1387 m. Nato po strmem grebenu proti severu na vrh.
Običajen pristop s Kristanovega sedla pomeni 1 h 15 min hoje. S sedla gremo najprej po gorski cesti, pred koncem jo zapustimo in se desno (proti vzhodu) po brezpotnem svetu povzpnemo na sedelce južno od vrha, 1387 m. Nato po strmem grebenu proti severu na vrh.
Normalni vzpon lahko skrajšamo po direktni poti, ki pa je še bolj strma. S travnika na nekako 1090 m gre proti severu šibka, a še vedno solidna stezica, ki nas pripelje prav na sedelce južno od vrha. Do vrha je nekako 1 h 45 min.
Normalni vzpon lahko skrajšamo po direktni poti, ki pa je še bolj strma. S travnika na nekako 1090 m gre proti severu šibka, a še vedno solidna stezica, ki nas pripelje prav na sedelce južno od vrha. Do vrha je nekako 1 h 45 min.
Štruglov vrh, 1368 m. Vrh ima ime po kmetiji severno od njega, od koder gre proti vrhu tudi gozdna cesta.
Štruglov vrh, 1368 m. Vrh ima ime po kmetiji severno od njega, od koder gre proti vrhu tudi gozdna cesta.
Korške peči. To je zelo lepa soteska, ki jo je v schlernski dolomit vrezal Korški potok. Zaščitena je kot naravni rezervat, skoznjo pa gre cesta, ob kateri je več parkirišč z razlagalnimi tablami. Prizori so res vredni izleta!
Korške peči. To je zelo lepa soteska, ki jo je v schlernski dolomit vrezal Korški potok. Zaščitena je kot naravni rezervat, skoznjo pa gre cesta, ob kateri je več parkirišč z razlagalnimi tablami. Prizori so res vredni izleta!
Korte. O tem zanimivem zaselku in nekaj o njegovi zgodovini smo že zapisali na drugih straneh. Čudoviti kompleks Pristovnikove domačije in cerkvice je središče širokega območja, na katerem je bilo nekoč več kmetij, domala do zadnje so bile vse slovenske.
Korte. O tem zanimivem zaselku in nekaj o njegovi zgodovini smo že zapisali na drugih straneh. Čudoviti kompleks Pristovnikove domačije in cerkvice je središče širokega območja, na katerem je bilo nekoč več kmetij, domala do zadnje so bile vse slovenske.
Korte
Korte
Za ogled zanimivo mesto je tudi Železna Kapla. Najbrž je najbolj znana kot zdraviliško mesto, je pa v turističnem pogledu v celoti dobro razvita in ima tudi zanimivo zgodovino.
Za ogled zanimivo mesto je tudi Železna Kapla. Najbrž je najbolj znana kot zdraviliško mesto, je pa v turističnem pogledu v celoti dobro razvita in ima tudi zanimivo zgodovino.
Soteska Korškega potoka
Page updated
Google Sites
Report abuse