Storžič

Storžič je naša domača gora. Ravno toliko je visok, da so nekateri vzponi nanj tudi že zahtevnejši, ker se dviguje tik nad Gorenjsko ravnino, ima pa zelo obsežen in lep razgled. Njegova mala gorska skupina sega od Tržiča do doline Kokre. Obiskali jo bomo s slikami, ki sledijo.

Slike: Jasmina in Vid Pogačnik

Besedilo: Vid Pogačnik

Prejšnja slika kaže, kako nam Storžič ponuja od vsakega nekaj. Na eni strani strma travnata pobočja, na drugi skalovje. In seveda lep razgled proti Triglavu. Slika spodaj pa ga kaže s severa. Osrednje ostenje, kjer se tudi pleza, na levi Škarjev rob, kjer gre prijetna pot in se spomladi tudi smuča, na desni pa greben Psice, kjer gre zavarovana pot samo po vrhu, v robeh pa zlepa ne bomo srečali nikogar.

Na zahodu je prvi priljubljeni vrh v skupini Storžiča Kriška gora. Saj je komaj vrh. Če ne bi tam stala koča, bi vsi pač govorili o grebenu, ki se enakomerno dviguje proti Tolstemu vrhu. Iz vasice Gozd je do koče na Kriški gori dobra ura hoje, no, zapisati moramo ura in petnajst minut. Potem smo deležni nagrade. Razgleda, kakršnega kaže slika spodaj in postrežbe, če nam je kaj do nje.

Najlepša planinska tura v zahodnem delu skupine Storžiča je vzpon iz vasice Gozd na Tolsti vrh (spodnja slika kaže vrh, ko je bil ta še ograjen), nato pa povretek po grebenu na Kriško goro in dol na izhodišče (še ena slika nižje). Izleta se lahko lotimo tudi v poznejših popoldanskih urah. Tako na Kriški gori uživamo v lepem sončnem zahodu in še vedno nam ostane dovolj časa za sestop.

Sedaj pa na vrh Storžiča! Po običajni poti s Kališča je dokaj enostavno, čeprav tisto v smislu enodnevne ture ni najlažji in tudi ne najhitrejši pristop. Pristop po Javorniškem žlebu je lažji, ampak iz doline malce daljši, pristop po grebenu od sv. Lovrenca ja malo zahtevnejši, pa lepši in malo hitrejši, pristopi s severa pa so še hitrejši, nekateri med njimi pa tudi zahtevnejši. Ovcam na spodnji sliki (na jugozahodnem grebenu) je malo mar za strmine, ljudje pa v takem že moramo malo popaziti na varen korak.

Zavarovana plezalna pot po zahodnem grebenu je od običajnih planinskih poti na Storžič najzahtevnejša.

Na vzhodu se dvigujejo višje gore od Storžiča - Grintavci. Da imamo pač kaj videti in občudovati. Zeleno, z ruševjem poraščeno ospredje pa je skupina Srednjega vrha.

S Storžiča se odpravimo naprej proti vzhodu, v skupino Srednjega vrha. Spodnja slika kaže njegov severozahodni greben z vrha Malega Grintavca. Spodaj je lepa travnata dolina z imenom Dolga Njiva.

Iznad meglic, ki iz Ljubljanske kotline vsako leto segajo višje na sončno Gorenjsko, smo se dvignili na pobočja Zaplate. Kdo ne pozna znamenitega Hudičevega boršta, zaplate gozda, ki jo je Zlobec odnesel kmetoma, ki sta se prepirala zanj, a ga je moral izpustiti sredi strmega pobočja, ko se je od sv. Jakoba oglasil zvon? Danes je kljub zaščitenosti naravnega okolja v Hudičevem borštu odprta nova planinska koča, spodnja slika kaže razgled izpred nje.

Tole mravljišče z razgledom bi veljalo za prestižno stanovanjsko lokacijo, če bi mravlje videle tja čez na Kočno in Grintovec. Tako pa ima vzhodni greben Javorovega vrha estetsko vrednost v glavnem samo za ljudi.

Kdo je že slišal za Kozji vrh v skupini Storžiča? Saj res ne gre za kakšen prestižen planinski cilj. Ampak malo se pa vseeno moraš potruditi, če želiš priti nanj, tam pa te potem vseeno tudi pričaka nekaj lepih prizorov in pogledov naokrog. Kot na prvi sliki spodaj proti Kočni in na drugi sliki proti Srednjemu vrhu.

Po poti gre v hribe seveda enostavno. Včasih pa pot izgubimo in ena najbolj neprijetnih situacij, v katerih se lahko znajdemo, je pretepanje z gostim ruševjem, kakršno je tole pod Malim Grintavcem. Izkušena gospa pri 64 letih bi pa že ne smela na dveh zaporednih turah pasti v takole šlamastiko!

Sledi pa še nekaj slik vzdušja na pohodih v Storžičevo skupino.

V lepem vremenu je povsod lepo, ampak kako pa je na Storžiču v slabem vremenu? Ko je megla, sneg in veter? No, takrat mogoče ne bomo šli prav na vrh. Ampak možnosti za lepa doživetja je še vedno veliko.

Saj bi človek s Kališča odšel kar še na vrh! Ampak imeti moraš opremo za zimski vzpon.

Travnolistna perunika na pobočjih Zaplate

Lep bukov gozd nad dolino Bistrice

Za cilj izleta si vedno seveda ni treba izbrati kakega vrha. Lahko obiščemo tudi kakšen zgodovinski ali kulturno pomemben kraj. V Storžičevi skupini sta takšna kraja cerkvici s. Lovrenca (levo) in sv. Jakoba (desno). Na mestu prve je bilo nekoč utrjeno gradišče, blizu druge pa v pozni antiki tudi zatočišče romaniziranega prebivalstva pred barbari.

Za slovo pa še popoldanski pogled na Storžičevo skupino od vzhoda. Samo pobočje Zaplate je še deležno blagodejnih pozdravov sonca.