Živimo v čudnem času. Ena od njegovih značilnosti je izredna moč svetovne farmacije. A moje zaupanje vanjo je postopno padlo v bližino ničle. Nekomu, ki ti laže in neizmerno bogati na privilegijih, pač ne zaupaš. Po drugi strani pa sem vedno spoštoval in tudi sam negoval naravni način življenja. Z odhodom v pokoj so se mi na široko odprla vrata v svet zdravilnih zelišč, v katerem sem našel lepoto, občudovanja vredno "modrost" narave in tudi intelektualne izzive.
Pri vsem spoštovanju narave pa so mi v svet zdravilnih zelišč najbolj pomagali sodobni dosežki človeške civilizacije: tiskana beseda in svetovni splet z umetno inteligenco. Nekaj hitrega učenja, potem pa pohodi v naravo in eksperimentiranje doma. Tako se zdaj, upam, bližam prehodu čez točko "vem, da nič ne vem". Zanimivo je, zabavno tudi in čisto brez vsakršnih obveznosti
Poleg knjig mi torej najbolj pomagata dve taki sodobni orodji. Prvo je aplikacija PlantNet, ki mi je že od vsega začetka dragoceno orodje za določanje rastlin. Drugo pa je umetna inteligenca, kot na primer grok in drugi programi. In da bo kar takoj jasno: ne prvemu, ne drugemu slepo ne zaupam. Uporabljam ju z razumno mero dvoma, po "zdravi pameti" in z navskrižnim preverjanjem informacij. Še najbolj pa verjamem, ko mi lastna uporaba zelišč nekaj nedvomno potrdi. O tem, da je orehovček dober, danes sploh ne dvomim več.
Vsaj 200 000 let že ljudje uživamo na soncu. In ne samo ljudje, tudi skoraj čisto vsa živa bitja. A v zadnjih nekaj desetletjih nas pa prepričujejo, da je sonce škodljivo. Da se je ves čas treba mazati s kremo, ki mu preprečuje, da bi delovalo na telo. Da človekove oči ne prenesejo niti običajne sončne svetlobe in je treba nositi zatemnjena očala. Ne vem zakaj sudanski črnci, ki po žarkem soncu že ves čas hodijo v glavnem goli, še niso izumrli zaradi raka. Zaradi temne kože in pigmenta? Ja, ljudje bolj svetle poti pa moramo preprečiti tvorbo pigmenta in uživati čim večje količine vitamina D, ki, to pa celo farmacija priznava, je za telo koristen. In tako je osnovni prodajni paket popoln: kreme, očala in vitamin D. Za 8 milijard ljudi.
V gore že več kot 55 let hodiva skupaj z Jasmino. A ona sedaj še kar dela, ja, tako močan je pedagoški eros. Tako v naravo po zdravilne rastline večinoma hodim sam. Precej jih imam pa tudi doma na vrtu. Te seveda niso ravno "eko", ampak nekaterih v naravi pač ne najdem. Melisa, ognjič, ameriški slamnik in še precej drugih. Na vrtu jih imam sicer kakih 70, a večine ne nabiram. Le pustim jih, da rastejo, opazujem pa njihov letni cikel. Skupaj s tistimi, ki jih naberem v neokrnjeni naravi, na leto uporabim kakih 80 rastlin, pripravkov iz njih pa je več kot 100.
Nabiranje v naravi je vsako leto bolj učinkovito. Ko poznaš lokacije z zdravilnimi rastlinami, greš v pravem letnem času, ob pravi uri in pravem vremenu samo tja in "plen" prineseš domov. Seveda je tudi zgolj pohajanje po naravi čisto prijetno in le tako lahko najdeš tudi nove rastline.
Kar pa zadeva vzgojo, bom morda nekoč naredil takole: Z vrta bom prenesel nekaj rastlin v neokrnjeno naravo, blizu doma, seveda. Če se bo na kakem obronku gozda nenadoma pojavil ognjič, ga bo morda kdo še pobral, melise pa verjetno že ne več. Če pa, je pa tudi v redu. Jaz pač lahko samo pomagam, da se kaj "samo zaseje".
Moja prva izkušnja s pripravkom iz zdravilnih zelišč je bila pre 40 leti tale: Z Jasmino sva šla na Begunjščico. Po dolini je pihalo, Bornov tunel pa je imel na vhodu težka, kovinska vrata. Jasmina je že izginila vanj, jaz pa za njo. Začutil sem, kako skozi tunel vleče zelo močan veter, ki za menoj hitro zapira vrata. Pohodne palice sem imel še na drugi strani in namesto da bi jih prepustil usodi, sem jih reševal in težka vrata so mi z vso silo priprla desno roko. Takoj mi je postalo slabo, naredila se je za jajce velika bula, zlomljeno pa ni bilo najbrž nič. Ko sem prišel malo k sebi, sva nadaljevala vzpon, jaz s palico samo v eni roki, saj me je druga močno bolela. Še slabe tri ure na vrh, pa uro in pol dol, pa domov. V švedsko grenčico sem namočil večjo gazo, zaščitil s folijo in povil. Naslednji dan smo igrali košarkarsko tekmo. Tudi pomislil nisem, da bi lahko igral, saj sem desničar in z levo roko ne znam nič. Naslednji dan pa otekline ni bilo več, bolečine so bile zelo znosne, čisto normalno sem igral in tudi z desno roko zadeval. Čudež! Odtlej imam švedsko grenčico vedno doma.
Ko opazuješ rastline, zlasti na vrtu, si presenečen kako o njih nič ne veš. Dobro, nekaj pojavov razumeš, saj jih je genialno razložil že Darwin. Da je v svetu živih bitij propad pravilo, preživetje pa samo izjema, je menda težko razumeti samo ljudem. Šele ko v tem kaosu na svetu vidiš, kako izginjajo cela ljudstva, se zaveš, da tudi preživetje "visoko civilizirane peščice" ni samoumevno. Uspejo lahko tudi tisti, pri katerih preživi samo eden od stotih. Če ne verjameš, poskusi se znebiti na vrtu plevela. Ali pa polžev.
Ampak vprašanje "kako rastline vedo?" je nekaj drugega. Če nimajo čutil, kako vedo kdaj pognati iz semena, kdaj zacveteti, kdaj enostavno odmreti, ker smo jih posadili na mesto, kjer so spodaj kakšne stare korenine. Kako rastline vedo, kakšne sosede imajo, kako blizu in koliko se bodo razrasli? Seveda najbrž z razmeroma preprostimi biokemičnimi procesi zaznavajo toploto, sonce, kemične snovi v okolici. Ampak ali vemo kako? Za začetek bo menda dovolj že, če se zavedamo, da zaznavajo okolico in da to sproži avtomatske reakcije prilagajanja. Več pa kdaj v prihodnosti.
Krvavi mlečnik in bradavica
Že prvo leto sem prebral, da sok krvavega mlečnika lahko odpravi bradavice. Nisem sicer verjel, a poskusil sem vseeno, saj se mi je prav takrat na prstu začela delati majhna bunkica. Ne vem, če sem jo v dveh dnevih petkrat namazal. Gladko je izginila in pričakoval sem, da se bom z lahko to znebil še vseh ostalih, starejših. Pa se nisem, niti ene več, vse do danes, ko sem se ene lotil z mazilom iz ognjiča, a najprej sem jo vsakič dobro očistil z alkoholom. Precej manjša je že, spomladi bom pa spet poskusil z mlečnikom, saj ga tudi grok najbolj priporoča.
Če pustim vnemar pomanjkanje osnovnega strokovnega znanja, tudi samo opazovanje sprememb v tvojem telesu ni prav nič lahko. Takole po 70. letu ne veš ali je neka sprememba bolezenska, ali pa je posledica normalnega staranja. Enako je z odpravljanjem težav. Pri tem, slednjem, pa če ti uspe, spet ne veš, ali je uspeh posledica delovanja zelišč, ali pa bi telo težavo odpravilo tudi brez zelišč. Le redko lahko narediš zaključek s solidno gotovostjo. Mi je pa pri tem malo v tolažbo dejstvo, da je v številnih kakovostnih raziskavah na koncu zapisano še: "... a potrebne bodo še nadaljnje raziskave."
Na čelu sem celo vrsto let imel poškodovano kožno povrhnjico, ki me je občasno tudi malo skelela. Če je tam že toliko let, pa že ne more biti posebno nevarna, sem si govoril. Potem sem jo le začel mazati z različnimi pripravki iz zelišč. Zaleglo ni nič. Nekoč pa sem bral zelooo dolg, strokoven članek o učinkih iz brezovega lubja. Betulin v njem naj bi odpravljal med drugim tudi keratozo. Ker nisem vedel kaj to je, sem najprej prebral še ta opis in ujemal se je s stanjem kože na mojem čelu. Potem sem rabil še precej časa, da sem ugotovil kako pripraviti izvleček. Posušeno lubje sem imel seveda doma, namočil sem ga v močan alkohol in po nekaj tednih kar začel z obkladki na čelu. Že po eni noči se mi je zdelo, da se nekaj spreminja, po enem tednu okvare skoraj ni bilo več, a nekajkrat sem obkladek še ponovil in danes morda že lahko rečem, da je stvar čisto izginila.
Vem, to ni ravno zdravilo, a predlani sem naredil tako dobrega, da ga z Jasmino nikomur nisva ponudila ali dala za darilo, saj ga ni bilo niti en liter. Vsi pozneje kupljeni, tudi v Stični, po receptu patra Ašiča narejeni, niso bili niti približno tako dobri. Lani sem ga naredil več, sem pa uničil kake dva litra tako, da sem ga sladkal s karameliziranim sladkorjem. Najbrž se mi je prismodil.
Likerjev iz zdravilnih zelišč naredim kar nekaj. Pri pelinkovcu sem bil pozoren na dejstvo, da se pri namakanju v alkohol izloči precej strupenega tujona. Zato, ne bodi len, ga naredim takole: Iz pravega pelina naredim močan čaj (že tako je ta pelin zelo grenak), nato karameliziram sladkor, mu dodam ta čaj, še malo povrem in ohladim. Nato šele dodam kakšno dobro žganje.