Slavnik, 1028 m
Slavnik, 1028 m
Embedded Files
Za narod planincev, kar Slovenci gotovo smo, se prav spodobi, da imamo tudi tik nad morjem goro, ki planinstvo ustrezno zastopa. Recite komurkoli naj imenuje eno goro v Slovenski Istri in odgovor bo vedno: Slavnik
Za narod planincev, kar Slovenci gotovo smo, se prav spodobi, da imamo tudi tik nad morjem goro, ki planinstvo ustrezno zastopa. Recite komurkoli naj imenuje eno goro v Slovenski Istri in odgovor bo vedno: Slavnik
Sončni zahod na Slavniku
Uvod
Uvod
Pregled istrskih hribov začenjamo torej »zgoraj«, v mejni gorski verigi, ki jo, kot smo videli v poglavju o geologiji, tvorijo v glavnem hribi blagih, zaobljenih oblik. Slavnik je prvak na slovenski strani. Je pravi simbol slovenskega planinstva, v glavnem zaradi zelo lepega razgleda, k množičnemu obisku pa pripomore tudi koča na vrhu. Sicer pa z naravovarstvenega vidika gora ni kaj prav posebnega: na vrh, ki ga »krasi« telekomunikacijski stolp, pripelje cesta, k sreči je na njegovih travnatih pobočjih še dokaj dobro ohranjeno rastlinstvo.
Pregled istrskih hribov začenjamo torej »zgoraj«, v mejni gorski verigi, ki jo, kot smo videli v poglavju o geologiji, tvorijo v glavnem hribi blagih, zaobljenih oblik. Slavnik je prvak na slovenski strani. Je pravi simbol slovenskega planinstva, v glavnem zaradi zelo lepega razgleda, k množičnemu obisku pa pripomore tudi koča na vrhu. Sicer pa z naravovarstvenega vidika gora ni kaj prav posebnega: na vrh, ki ga »krasi« telekomunikacijski stolp, pripelje cesta, k sreči je na njegovih travnatih pobočjih še dokaj dobro ohranjeno rastlinstvo.
Z vseh gričev, pa tudi s slovenske obale Slavnik lepo vidimo. Če ga gledamo od vzhoda, pa hitro ugotovimo, da ni kaj posebnega. Nekateri hribi v mejnem grebenu ga po višini presegajo, približajo se mu celo tisti v južnejših verigah, da o Učki sploh ne govorimo.
Z vseh gričev, pa tudi s slovenske obale Slavnik lepo vidimo. Če ga gledamo od vzhoda, pa hitro ugotovimo, da ni kaj posebnega. Nekateri hribi v mejnem grebenu ga po višini presegajo, približajo se mu celo tisti v južnejših verigah, da o Učki sploh ne govorimo.
Na vrh Slavnika poleg ceste z vseh strani pripeljejo markirane poti in kolovozi. Najkrajša je tista od zahoda, iz Podgorja, a tudi ta mora premagati dobrih 500 m višine. Pot od severovzhoda, iz Skadanščine je malo daljša, višinske razlike na njej pa je celo malo manj. Za obisk je Slavnik primeren v vseh letnih časih, najbolj zagnani celo najdejo ugodne razmere, da z njega smučajo. In morda še tale namig: če smo že namenjeni v Istri kje prespati zunaj, zakaj se ne bi zapeljali na vrh Slavnika?
Na vrh Slavnika poleg ceste z vseh strani pripeljejo markirane poti in kolovozi. Najkrajša je tista od zahoda, iz Podgorja, a tudi ta mora premagati dobrih 500 m višine. Pot od severovzhoda, iz Skadanščine je malo daljša, višinske razlike na njej pa je celo malo manj. Za obisk je Slavnik primeren v vseh letnih časih, najbolj zagnani celo najdejo ugodne razmere, da z njega smučajo. In morda še tale namig: če smo že namenjeni v Istri kje prespati zunaj, zakaj se ne bi zapeljali na vrh Slavnika?
Pogled proti jugu, na hribe nad dolino Zalipnika
Vrh Slavnika
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Posebna lega – povsem na severozahodu istrskih hribov – Slavniku zagotavlja izreden razgled. Ob dobri vidljivosti bomo najbolj uživali v pregledovanju vseh podrobnosti slovenske in bližnje italijanske obale. Nič manj mogočen tudi ni velikanski lok Alp, ki se že silno oddaljene dvigujejo od zahoda proti severu. Na vzhodu nebo prebada mogočni Snežnik, pravi kralj svojega okoliša. Le na jugu bodo podrobnosti običajno zastrte v mrču.
Posebna lega – povsem na severozahodu istrskih hribov – Slavniku zagotavlja izreden razgled. Ob dobri vidljivosti bomo najbolj uživali v pregledovanju vseh podrobnosti slovenske in bližnje italijanske obale. Nič manj mogočen tudi ni velikanski lok Alp, ki se že silno oddaljene dvigujejo od zahoda proti severu. Na vzhodu nebo prebada mogočni Snežnik, pravi kralj svojega okoliša. Le na jugu bodo podrobnosti običajno zastrte v mrču.
Dostopi
Dostopi
Cesto, ki se usmeri proti vrhu Slavnika, poiščemo v centru Kozine. Nato bomo po tistih jamah in grobem makadamu kar dolgo časa ropotali z avtom, preden se bo svet odprl, pa tudi takrat še ne bomo na vrhu. Ko pripeljemo mimo Grmade, 998 m, na kateri stoji razgledni stolp, je najbolje, da avto parkiramo in gremo h koči in na vrh peš.
Cesto, ki se usmeri proti vrhu Slavnika, poiščemo v centru Kozine. Nato bomo po tistih jamah in grobem makadamu kar dolgo časa ropotali z avtom, preden se bo svet odprl, pa tudi takrat še ne bomo na vrhu. Ko pripeljemo mimo Grmade, 998 m, na kateri stoji razgledni stolp, je najbolje, da avto parkiramo in gremo h koči in na vrh peš.
Drugo možno izhodišče, ki pa nam že postreže s krajšo planinsko turo, je vas Podgorje. Iz Kozine peljemo po stari magistralni cesti, a se že v dolini Glinščice (avtocestni podvoz) odcepimo levo, peljemo skozi slikovito Prešnico, nato pa po ozkih cesticah čez Raven Kras v Podgorje, 518 m. Odcep poti na Slavnik je sredi vasi.
Drugo možno izhodišče, ki pa nam že postreže s krajšo planinsko turo, je vas Podgorje. Iz Kozine peljemo po stari magistralni cesti, a se že v dolini Glinščice (avtocestni podvoz) odcepimo levo, peljemo skozi slikovito Prešnico, nato pa po ozkih cesticah čez Raven Kras v Podgorje, 518 m. Odcep poti na Slavnik je sredi vasi.
Tretje izhodišče v bližini vrha je vas Skadanščina. Iz Kozine peljemo sprva po glavni cesti proti Reki, med Materijo in Markovščino pa zavijemo desno in peljemo gor v vas oziroma do parkirišča pred njo, na 552 m.
Tretje izhodišče v bližini vrha je vas Skadanščina. Iz Kozine peljemo sprva po glavni cesti proti Reki, med Materijo in Markovščino pa zavijemo desno in peljemo gor v vas oziroma do parkirišča pred njo, na 552 m.
Ostala izhodišča za številne markirane poti na Slavnik so precej bolj oddaljena.
Ostala izhodišča za številne markirane poti na Slavnik so precej bolj oddaljena.
Pogled proti Snežniku v zimi, revni s snegom
Podgorje
1. Slavnik po SZ grebenu, T1
1. Slavnik po SZ grebenu, T1
To je najhitrejši in najlažji pristop na vrh, čas hoje je pa odvisen od tega, kako daleč proti vrhu peljemo z avtom. Nato se napotimo proti vrhu, bodisi po markirani stezi ali pa kar po cesti oziroma kolovozu.
To je najhitrejši in najlažji pristop na vrh, čas hoje je pa odvisen od tega, kako daleč proti vrhu peljemo z avtom. Nato se napotimo proti vrhu, bodisi po markirani stezi ali pa kar po cesti oziroma kolovozu.
2. Slavnik iz Podgorja, T2, 1 h 15 min
2. Slavnik iz Podgorja, T2, 1 h 15 min
To je izlet, ki je priporočljiv v vsakem letnem času, razgleden dan pa le izberimo . Pot nas bo v glavnem vodila skozi gozdove, ki pa so lepi v vsakem letnem času. Šele malo pod kočo bomo prišli na vršne travnike, ki so spomladi polni cvetja. Pravzaprav iz Podgorja vodita na vrh dve poti. Položna gre desno okrog po kolovozih in zanjo porabimo 1 h 40 min, strma pa nas v 1 h 15 min pripelje naravnost na vrh.
To je izlet, ki je priporočljiv v vsakem letnem času, razgleden dan pa le izberimo . Pot nas bo v glavnem vodila skozi gozdove, ki pa so lepi v vsakem letnem času. Šele malo pod kočo bomo prišli na vršne travnike, ki so spomladi polni cvetja. Pravzaprav iz Podgorja vodita na vrh dve poti. Položna gre desno okrog po kolovozih in zanjo porabimo 1 h 40 min, strma pa nas v 1 h 15 min pripelje naravnost na vrh.
Iz središča vasi nas smerne tablice napotijo proti vzhodu, proti vrhu. Potem, ko zapustimo zadnje hiše na poti ni posebnih značilnosti, vrednih opisa. V glavnem gre skozi gozd naravnost navzgor. Lepo je speljana, z vztrajnimi zavoji pride zgoraj v lep bukov gozd in nato ob grapi izstopi na vršne travnike.
Iz središča vasi nas smerne tablice napotijo proti vzhodu, proti vrhu. Potem, ko zapustimo zadnje hiše na poti ni posebnih značilnosti, vrednih opisa. V glavnem gre skozi gozd naravnost navzgor. Lepo je speljana, z vztrajnimi zavoji pride zgoraj v lep bukov gozd in nato ob grapi izstopi na vršne travnike.
3. Slavnik iz Skadanščine, T2, 1 h 40 min
3. Slavnik iz Skadanščine, T2, 1 h 40 min
S parkirišča sledimo markacijam v vas, nato pa proti JZ (desno gre markacija na planoto Jegno), do naravne znamenitosti Studenec, 562 m. Tam gremo na razcepu desno (levo, proti jugu se gre na sedlo Mala vrata) ves čas po dobro markiranem kolovozu in kasneje utrjeni poti, ki nas pripelje na vršne travnike.
S parkirišča sledimo markacijam v vas, nato pa proti JZ (desno gre markacija na planoto Jegno), do naravne znamenitosti Studenec, 562 m. Tam gremo na razcepu desno (levo, proti jugu se gre na sedlo Mala vrata) ves čas po dobro markiranem kolovozu in kasneje utrjeni poti, ki nas pripelje na vršne travnike.
Planinska koča
Planinska koča
Tumova koča stoji tik pod vrhom in je odprta v glavnem vse leto.
Tumova koča stoji tik pod vrhom in je odprta v glavnem vse leto.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Slavnik se lahko povzpnemo v vseh letnih časih. Zaradi priljubljenosti vrha je tudi pozimi pot iz Podgorja na vrh vedno zgažena. Seveda pa to ne pomeni, da je ves čas prevozna tudi cesta in da so shojene tudi poti, ki na vrh pridejo iz drugih smeri. V slabih razmerah lahko daljše poti skozi gozdove Slavnika postanejo tudi zelo naporne.
Na Slavnik se lahko povzpnemo v vseh letnih časih. Zaradi priljubljenosti vrha je tudi pozimi pot iz Podgorja na vrh vedno zgažena. Seveda pa to ne pomeni, da je ves čas prevozna tudi cesta in da so shojene tudi poti, ki na vrh pridejo iz drugih smeri. V slabih razmerah lahko daljše poti skozi gozdove Slavnika postanejo tudi zelo naporne.
Planota pri Črnotičah
Planota pri Črnotičah
Med Kraškim robom in gorsko verigo Slavnika je razsežna planota, ki je zelo primerna za kolesarske ture - bodisi samostojne ali pa v povezavi s pohodnimi turami. Če z planoto gresta dve železniški progi, ki se razcepita južno od Prešnice. Prva gre iz Kozine v Koper, druga pa na hrvaško. Planota v grobem leži med vasmi: Petrinje - Prešnica - Podgorje - Praproče - Črnotiče - Petrinje. Spodaj je nekaj spomladanskih slik.
Med Kraškim robom in gorsko verigo Slavnika je razsežna planota, ki je zelo primerna za kolesarske ture - bodisi samostojne ali pa v povezavi s pohodnimi turami. Če z planoto gresta dve železniški progi, ki se razcepita južno od Prešnice. Prva gre iz Kozine v Koper, druga pa na hrvaško. Planota v grobem leži med vasmi: Petrinje - Prešnica - Podgorje - Praproče - Črnotiče - Petrinje. Spodaj je nekaj spomladanskih slik.
Page updated
Google Sites
Report abuse