Embedded Files
Z velikanov Julijskih Alp so fantastični razgledi na gorski svet. Triglav je slabih 200 m višji, a Mangart ima v svojem razgledu nekajm kar s Triglava komaj opazimo. To je pogled na bližnje Zahodne Julijce. Vzhodne Julijce seveda z njega prav tako vidimo skoraj v celoti, ne veliko, a vendarle malo bliže pa smo tudi Dolomitom, Karnijskim Alpam, Centralnim alpam z Grossglocknerjem in Hochalmspitze, vidi pa se tudi Dachstein. Vse ostalo so podrobnosti in ker iz osrednje Slovenije na zahod zaidemo redkeje, so tudi te zelo zanimive.
Z velikanov Julijskih Alp so fantastični razgledi na gorski svet. Triglav je slabih 200 m višji, a Mangart ima v svojem razgledu nekajm kar s Triglava komaj opazimo. To je pogled na bližnje Zahodne Julijce. Vzhodne Julijce seveda z njega prav tako vidimo skoraj v celoti, ne veliko, a vendarle malo bliže pa smo tudi Dolomitom, Karnijskim Alpam, Centralnim alpam z Grossglocknerjem in Hochalmspitze, vidi pa se tudi Dachstein. Vse ostalo so podrobnosti in ker iz osrednje Slovenije na zahod zaidemo redkeje, so tudi te zelo zanimive.
Mangarta kot gore pa podrobneje ne bom opisoval, saj po številnih poteh še nisem šel.
Mangarta kot gore pa podrobneje ne bom opisoval, saj po številnih poteh še nisem šel.
Pogled proti zahodu
Obe večji gorski skupini sta Kaninova na levi in Viševa ter Montaževa na sredini. Desno od slednje je veriga Naborjetskih gora ter Kamniti Lovec in Višarje. Daleč zadaj so Dolomiti, kot navadno, je najbolj izrazita špica Antelaa. Desno in pred njimi so najvišji vrhovi Karnijskih Alp, še naprej, že čisto na robu pa so Visoke Ture.
Obe večji gorski skupini sta Kaninova na levi in Viševa ter Montaževa na sredini. Desno od slednje je veriga Naborjetskih gora ter Kamniti Lovec in Višarje. Daleč zadaj so Dolomiti, kot navadno, je najbolj izrazita špica Antelaa. Desno in pred njimi so najvišji vrhovi Karnijskih Alp, še naprej, že čisto na robu pa so Visoke Ture.
Pogled proti vzhodu
Na sredi je seveda mogočni Triglav, ki proti nam kaže svoje visoko zahodno ostenje. Sosede seveda prepoznamo, a so v primerjavi z velikanom nekako majhni. Na levi se drug za drugim gnetejo Prisojnik, Razor in Rjavina, na desni je bolj razločen dvoglavi Kanjavec. Čisto na levi je v ozadju Martuljkova skupina s Škrlatico, spredaj pa je greben Mojstrovk. Še bolj spredaj pa je na levi splet grebenov, ki bo najbrž bolj zanimal zahtevnejše gornike: Vevnica, V Koncu špica in Kotova špica, proti nam pa se že vleče tudi greben Mangarta. Desno od Triglava pa je onkraj doline Koritnice drzni Jalovec. Pa prav s te strani njegova splošna podoba nekaj svoje ostrine izgublja, podoben mu je čisto na desni tudi Pelc na Klonicami. Zadaj pa so gore nad Trento, Spodnjebohinjske gore in hribovje vse do Snežnika in Učke.
Na sredi je seveda mogočni Triglav, ki proti nam kaže svoje visoko zahodno ostenje. Sosede seveda prepoznamo, a so v primerjavi z velikanom nekako majhni. Na levi se drug za drugim gnetejo Prisojnik, Razor in Rjavina, na desni je bolj razločen dvoglavi Kanjavec. Čisto na levi je v ozadju Martuljkova skupina s Škrlatico, spredaj pa je greben Mojstrovk. Še bolj spredaj pa je na levi splet grebenov, ki bo najbrž bolj zanimal zahtevnejše gornike: Vevnica, V Koncu špica in Kotova špica, proti nam pa se že vleče tudi greben Mangarta. Desno od Triglava pa je onkraj doline Koritnice drzni Jalovec. Pa prav s te strani njegova splošna podoba nekaj svoje ostrine izgublja, podoben mu je čisto na desni tudi Pelc na Klonicami. Zadaj pa so gore nad Trento, Spodnjebohinjske gore in hribovje vse do Snežnika in Učke.
Južna obzorja
Na tej sestavljanki nehote najprej pogledamo razigrane planince, brez katerih je čar vrhov čisto drugačen. Na Mangartu so spočiti, ture niso predolge in dan je lep. Ko pa se vrnemo k razgledu, opazimo, da smo levi del že opisali. Na sredi se vrhovi postopno znižujejo - od Pelcev, preko Bavškega Grintavca, do Krna, ki na nobeni panorami ne manjka. Na desni je hribov ostalo le še malo, za Loško steno je izraziti Matajur. Na obzorju pa - morda pri urejanju slike le nisem bil dovolj natanče, se na dveh mestih vidi morje. Desno od Krna in še bolj v daljavi desno od Matajurja. Če ga ne vidite, boste pač morali sami priti pogledat.
Na tej sestavljanki nehote najprej pogledamo razigrane planince, brez katerih je čar vrhov čisto drugačen. Na Mangartu so spočiti, ture niso predolge in dan je lep. Ko pa se vrnemo k razgledu, opazimo, da smo levi del že opisali. Na sredi se vrhovi postopno znižujejo - od Pelcev, preko Bavškega Grintavca, do Krna, ki na nobeni panorami ne manjka. Na desni je hribov ostalo le še malo, za Loško steno je izraziti Matajur. Na obzorju pa - morda pri urejanju slike le nisem bil dovolj natanče, se na dveh mestih vidi morje. Desno od Krna in še bolj v daljavi desno od Matajurja. Če ga ne vidite, boste pač morali sami priti pogledat.
Seveda ni razgleden samo vrh Mangarta. Takšne so tudi poti. Zato sta tu spodaj še dve panorami, podobni prejšnjim, ki malo ilustrirata tudi vzpon na Mangart.
Seveda ni razgleden samo vrh Mangarta. Takšne so tudi poti. Zato sta tu spodaj še dve panorami, podobni prejšnjim, ki malo ilustrirata tudi vzpon na Mangart.
Sestop na Mangartsko sedlo
Z vzpona po Italijanski poti
Za konec pa samo še en portret Mangarta - od zahoda, torej od tam, od koder nanj pride večina. Mangart je sicer izredno lep in mogočen tudi z drugih razgledišč, a ta fotomonografija je le namenjena v glavnem razgledu.
Za konec pa samo še en portret Mangarta - od zahoda, torej od tam, od koder nanj pride večina. Mangart je sicer izredno lep in mogočen tudi z drugih razgledišč, a ta fotomonografija je le namenjena v glavnem razgledu.
Povratek - Mangart od zahoda
Page updated
Google Sites
Report abuse