Monte Cesen, 1570 m
Monte Cesen, 1570 m
Januarski sončni zahod na poti na vrh
Uvod
Uvod
Monte Cesen, je zaobljen, travnat vrh, sicer najvišji v svojem delu podskupine pred-Alp nad Trevisom, a vseeno brez kake večje planinske pomembnosti. Kljub temu pa je priljubljen in obiskan vse leto. Ker se dviguje tik nad Padsko nižino, ima lep razgled. Dobra cesta doseže Pianezze, 1075 m visoko, nato pa gre naprej ožja gorska cesta čez sedlo na višini kakih 1480 m. Z njega čez nekaj manjših vzpetin vodi na vrh le lahek travnat greben. Monte Cesen je primeren cilj za pohodništvo, turno smučanje, gorsko kolesarjenje, jahanje in jadralno padalstvo, če omenim le nekaj dejavnosti v naravi. Dviguje se v kolenu reke Piave, tam, kjer ta priteče od Belluna in se južno od kraja Feltre prebije skozi zadnje hribovje na Padsko ravnino.
Monte Cesen, je zaobljen, travnat vrh, sicer najvišji v svojem delu podskupine pred-Alp nad Trevisom, a vseeno brez kake večje planinske pomembnosti. Kljub temu pa je priljubljen in obiskan vse leto. Ker se dviguje tik nad Padsko nižino, ima lep razgled. Dobra cesta doseže Pianezze, 1075 m visoko, nato pa gre naprej ožja gorska cesta čez sedlo na višini kakih 1480 m. Z njega čez nekaj manjših vzpetin vodi na vrh le lahek travnat greben. Monte Cesen je primeren cilj za pohodništvo, turno smučanje, gorsko kolesarjenje, jahanje in jadralno padalstvo, če omenim le nekaj dejavnosti v naravi. Dviguje se v kolenu reke Piave, tam, kjer ta priteče od Belluna in se južno od kraja Feltre prebije skozi zadnje hribovje na Padsko ravnino.
Ko ga je prvič prebrala, je Jasmini ime zvenelo tako privlačno, da sva ga takoj sklenila obiskati. Česen je namreč tudi ime v naši družini - dekliški priimek moje mame.
Ko ga je prvič prebrala, je Jasmini ime zvenelo tako privlačno, da sva ga takoj sklenila obiskati. Česen je namreč tudi ime v naši družini - dekliški priimek moje mame.
Dostop
Dostop
Večina na Monte Cesen pride iz kraja Valdobbiadene, prijaznega mesteca ob južnem vznožju, ki je tudi središče priznanega vinogradniškega in sadjarskega okoliša.
Večina na Monte Cesen pride iz kraja Valdobbiadene, prijaznega mesteca ob južnem vznožju, ki je tudi središče priznanega vinogradniškega in sadjarskega okoliša.
Tja se boste najbrž pripeljali z juga, iz Trevisa ali Castelfranca Veneta, morda pa tudi po cestah ob vznožju hribov, na primer iz Conegliana ali Vittoria Veneta (od vzhoda), ali pa iz Bassana del Grappa (od jugozahoda). S severa pridemo do tja po cesti iz Belluna.
Tja se boste najbrž pripeljali z juga, iz Trevisa ali Castelfranca Veneta, morda pa tudi po cestah ob vznožju hribov, na primer iz Conegliana ali Vittoria Veneta (od vzhoda), ali pa iz Bassana del Grappa (od jugozahoda). S severa pridemo do tja po cesti iz Belluna.
<-- Monte Cesen z juga in njegova vinorodna pobočja
Z glavnega trga v kraju Valdobbiadene gre na Monte Cesen gorska cesta. Via San Floriano najprej pripelje do istoimenske cerkvice (lep pogled na mesto), od tam pa gre Via San Francesco gor na Pianezze. Iz tega naselja gre naprej ožja, a še vedno kar spodobna gorska cestica – najprej daleč na zahod, nato nazaj na vzhod do planine Barbaria, nad katero so komunikacijski stolpi. Nato se cesta nadaljuje proti SV do koče pod vzpetino Monte Mariech, gre pa še naprej čez sedlo na severno stran.
Z glavnega trga v kraju Valdobbiadene gre na Monte Cesen gorska cesta. Via San Floriano najprej pripelje do istoimenske cerkvice (lep pogled na mesto), od tam pa gre Via San Francesco gor na Pianezze. Iz tega naselja gre naprej ožja, a še vedno kar spodobna gorska cestica – najprej daleč na zahod, nato nazaj na vzhod do planine Barbaria, nad katero so komunikacijski stolpi. Nato se cesta nadaljuje proti SV do koče pod vzpetino Monte Mariech, gre pa še naprej čez sedlo na severno stran.
Januarja 2009 je bila cesta nad naseljem Pianezze sicer zaprta, a bila je splužena in zapornica je bila dvignjena, tako da sva lahko pripeljala do dobrih 500 metrov pred planino Barbaria. Poleti je cesta zagotovo dobro prevozna, prepričajte se, če je tudi uradno odprta za javni promet.
Januarja 2009 je bila cesta nad naseljem Pianezze sicer zaprta, a bila je splužena in zapornica je bila dvignjena, tako da sva lahko pripeljala do dobrih 500 metrov pred planino Barbaria. Poleti je cesta zagotovo dobro prevozna, prepričajte se, če je tudi uradno odprta za javni promet.
Vzpon na vrh
Vzpon na vrh
Ta je kaj kratek, odvisno kako visoko se pripeljemo. Z naselja Pianezze, 1075 m, nam ni treba iti po cesti, lahko se povzpnemo na planino Barbario, 1425 m, kar naravnost. Nato gremo do sedla pod vzpetino Monte Mariech, cca 1500 m, po cesti. Na sedlu zavijemo levo na travnat vršni greben. Najprej dosežemo Koto 1559 m, se kakih 35 metrov spustimo, nato pa gremo še čez eno ali dve grbini na vrh. Z naselja Pianezze je na vrh manj kot 2 uri. To je lahko tudi lep turni smuk.
Ta je kaj kratek, odvisno kako visoko se pripeljemo. Z naselja Pianezze, 1075 m, nam ni treba iti po cesti, lahko se povzpnemo na planino Barbario, 1425 m, kar naravnost. Nato gremo do sedla pod vzpetino Monte Mariech, cca 1500 m, po cesti. Na sedlu zavijemo levo na travnat vršni greben. Najprej dosežemo Koto 1559 m, se kakih 35 metrov spustimo, nato pa gremo še čez eno ali dve grbini na vrh. Z naselja Pianezze je na vrh manj kot 2 uri. To je lahko tudi lep turni smuk.
Najin nenavadni januarski vzpon
Najin nenavadni januarski vzpon
Cesta postaja vedno ožja in bolj zasnežena. Potem ne gre več in treba bo obračati. Z nosom zadenem v narinjen sneg in odpade registrska tablica. Ko nazadnje le začneva hoditi, gre sonce že za obzorje. A vzpon bo kratek. Prvič imava s seboj kratke, 90 cm dolge smuči, take, ki jih namestiš kar na navadne planinske čevlje. Za spust po cesti bodo dobre. Prizori na gori so prelepi, kmalu sva na sedlu pod Monte Mariech in zavijeva levo. Sneg lepo drži, a ko sva na predvrhu, je sonce že za obzorjem. Jaz smučke lepo namestim, Jasminine se pa na lahkih letnih čevljih držijo bolj na podlagi prepričevanja. Še preden ugotovim za kaj gre, dvakrat pogrnem. Te plavutke so res hecne, še posebej, če je snežna odeja že prekrita z rahlo skorjo. A smuk je kratek, spet greva naprej peš. Zadnji metri pod vrhom pa so popolnoma ledeni. No, lepo! Starejša ko sva, bolj sva trapasta. Led, noč, kratke smučke, a sva se za to vozila pol dneva do sem? Previdno pricapljava na kopasti vrh. Le malo sape zajameva, nato se pripraviva za smučanje. Čez zaledenelo pobočje kar zdrsneva. Drsiš, dokler ne ujameš krpe napihanega snega, tam zaviješ in tako sva kmalu doli. Naprej pa je nočni smuk prav zabaven, pred sedlom v pršiču naredim celo nekaj lepih zavojev. Po cesti gre hitro. Pred avtom pa je na cesti traktor. Možak, ki pluži, naju gleda prav grdo, najbrž je imel težave pripeljati mimo najinega avta. Ob 6:30 odpeljeva. Spala bova v avtu nižje na hribu. In naslednji dan na nasipih Pada. Za potepanje imava še dva dneva, a vreme je obupno - mrzlo in sneži in tako si oba dneva le ogledujeva lepa italijanska mesta: Bassano del Grappa, Asiago, Cremono, Mantovo, Montagnano, Monselice.
Cesta postaja vedno ožja in bolj zasnežena. Potem ne gre več in treba bo obračati. Z nosom zadenem v narinjen sneg in odpade registrska tablica. Ko nazadnje le začneva hoditi, gre sonce že za obzorje. A vzpon bo kratek. Prvič imava s seboj kratke, 90 cm dolge smuči, take, ki jih namestiš kar na navadne planinske čevlje. Za spust po cesti bodo dobre. Prizori na gori so prelepi, kmalu sva na sedlu pod Monte Mariech in zavijeva levo. Sneg lepo drži, a ko sva na predvrhu, je sonce že za obzorjem. Jaz smučke lepo namestim, Jasminine se pa na lahkih letnih čevljih držijo bolj na podlagi prepričevanja. Še preden ugotovim za kaj gre, dvakrat pogrnem. Te plavutke so res hecne, še posebej, če je snežna odeja že prekrita z rahlo skorjo. A smuk je kratek, spet greva naprej peš. Zadnji metri pod vrhom pa so popolnoma ledeni. No, lepo! Starejša ko sva, bolj sva trapasta. Led, noč, kratke smučke, a sva se za to vozila pol dneva do sem? Previdno pricapljava na kopasti vrh. Le malo sape zajameva, nato se pripraviva za smučanje. Čez zaledenelo pobočje kar zdrsneva. Drsiš, dokler ne ujameš krpe napihanega snega, tam zaviješ in tako sva kmalu doli. Naprej pa je nočni smuk prav zabaven, pred sedlom v pršiču naredim celo nekaj lepih zavojev. Po cesti gre hitro. Pred avtom pa je na cesti traktor. Možak, ki pluži, naju gleda prav grdo, najbrž je imel težave pripeljati mimo najinega avta. Ob 6:30 odpeljeva. Spala bova v avtu nižje na hribu. In naslednji dan na nasipih Pada. Za potepanje imava še dva dneva, a vreme je obupno - mrzlo in sneži in tako si oba dneva le ogledujeva lepa italijanska mesta: Bassano del Grappa, Asiago, Cremono, Mantovo, Montagnano, Monselice.
Malga Mariech
Pogled na Dolomite
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Razen prijazne bližnje soseščine z nežnimi gorskimi pobočji in razpadajočimi pastirskimi kočami, so z vrha najbolj privlačni pogledi v daljave. Ob južnih obrobjih lahko pregledamo dobršen del Vzhodnih Alp.
Razen prijazne bližnje soseščine z nežnimi gorskimi pobočji in razpadajočimi pastirskimi kočami, so z vrha najbolj privlačni pogledi v daljave. Ob južnih obrobjih lahko pregledamo dobršen del Vzhodnih Alp.
Proti severu je najbolj privlačen pogled na Dolomite, gledamo jih že kar s precejšnje razdalje. Beluneški Dolomiti pa so nam bliže. Proti jugu je pogled odprt in svobodno lahko poleti čez Padsko nižino. Odvisno od vidljivosti se lahko zabavamo z ugibanjem imen mest in uživamo ob pogledu na urbano krajino.
Proti severu je najbolj privlačen pogled na Dolomite, gledamo jih že kar s precejšnje razdalje. Beluneški Dolomiti pa so nam bliže. Proti jugu je pogled odprt in svobodno lahko poleti čez Padsko nižino. Odvisno od vidljivosti se lahko zabavamo z ugibanjem imen mest in uživamo ob pogledu na urbano krajino.
Še ena večerna
Planinske koče
Planinske koče
Če bi želeli na gori prespati, je nemara dobra izbira Agriturismo Malga Mariech, 1504 m. Koča je odprta od junija do septembra vsak dan, od oktobra do maja pa le ob vikendih.
Če bi želeli na gori prespati, je nemara dobra izbira Agriturismo Malga Mariech, 1504 m. Koča je odprta od junija do septembra vsak dan, od oktobra do maja pa le ob vikendih.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Odvisno od razmer in od tega, kako dolg pohod želite narediti, se je na Monte Cesen mogoče povzpeti kadar koli. Spomladi na severnih pobočjih cvete vse polno narcis. Če smučate, je pozimi najbolje imeti s seboj smuči. Sva ugotovila, da so dobre kakršne koli.
Odvisno od razmer in od tega, kako dolg pohod želite narediti, se je na Monte Cesen mogoče povzpeti kadar koli. Spomladi na severnih pobočjih cvete vse polno narcis. Če smučate, je pozimi najbolje imeti s seboj smuči. Sva ugotovila, da so dobre kakršne koli.