Embedded Files
4
4
Zelo lepo, zgodovinsko mesto na severovzhodni obali Krka. Čepi na strmih pečinah nad obalo in ponuja lepo pohajkovanje. Je pa Vrbnik tudi izhodišče za izlete v širši okolici.
Zelo lepo, zgodovinsko mesto na severovzhodni obali Krka. Čepi na strmih pečinah nad obalo in ponuja lepo pohajkovanje. Je pa Vrbnik tudi izhodišče za izlete v širši okolici.
Mesto in njegova zgodovina
Mesto in njegova zgodovina
Vrbnik je v stoletjih, ko se je oblikoval kot pomembno središče na Krku, imel vse, kar tako mestece potrebuje. V zaledju rodovitno polje, sicer pa je bilo seveda mestece orientirano na morje. Mali zaliv je dajal zatočišče ladjam, lokacija na 50 metrov visoki prepadni skali pa je jamčila določeno varnost pred vsiljivci. Arheologi tudi pri Vrbniku odkrivajo podobne faze razvoja, kot so te značilne pri drugih kvarnerskih mestih. Najstarejši sledovi so tisti od Ilirskih plemen, Japodov, nato so prevladali Liburni, ki so nekaj časa gospodovali Kvarnerju, če ne celo širšemu Jadranu. Stari Grki so pustili sledove trgovskih kolonij, nazadnje so neizbežno celotnemu Kvarnerju zagospodovali Rimljani.
Vrbnik je v stoletjih, ko se je oblikoval kot pomembno središče na Krku, imel vse, kar tako mestece potrebuje. V zaledju rodovitno polje, sicer pa je bilo seveda mestece orientirano na morje. Mali zaliv je dajal zatočišče ladjam, lokacija na 50 metrov visoki prepadni skali pa je jamčila določeno varnost pred vsiljivci. Arheologi tudi pri Vrbniku odkrivajo podobne faze razvoja, kot so te značilne pri drugih kvarnerskih mestih. Najstarejši sledovi so tisti od Ilirskih plemen, Japodov, nato so prevladali Liburni, ki so nekaj časa gospodovali Kvarnerju, če ne celo širšemu Jadranu. Stari Grki so pustili sledove trgovskih kolonij, nazadnje so neizbežno celotnemu Kvarnerju zagospodovali Rimljani.
V srednjem veku hrvaško prebivalstvo in plemstvo tudi tu uživa določeno stopnjo neodvisnosti, so pa tudi obdobja, ko je celotno ozemlje popolnoma podrejeno Beneški republiki. Za Hrvate je Vrbnik pomemben kot središče glagoljaštva in narodne kulture. Vrbniški statut iz leta 1388, pisan v glagolici in seveda v hrvaškem jeziku, je pomemben nacionalni dokument.
V srednjem veku hrvaško prebivalstvo in plemstvo tudi tu uživa določeno stopnjo neodvisnosti, so pa tudi obdobja, ko je celotno ozemlje popolnoma podrejeno Beneški republiki. Za Hrvate je Vrbnik pomemben kot središče glagoljaštva in narodne kulture. Vrbniški statut iz leta 1388, pisan v glagolici in seveda v hrvaškem jeziku, je pomemben nacionalni dokument.
Področje še danes slovi po vinarstvu. Če ste tam, vsekakor poskusite njihovo žlahtino!
Področje še danes slovi po vinarstvu. Če ste tam, vsekakor poskusite njihovo žlahtino!
Ogled
Ogled
Tu ste lahko prepuščeni svoji iznajdljivosti, nama pa je lepo uspel naslednji potep:
Tu ste lahko prepuščeni svoji iznajdljivosti, nama pa je lepo uspel naslednji potep:
Parkirala sva malo izven mesta, nato sva šla najprej dol v malo pristanišče in na pomol. Še preden sva zbrala pogum za vzpon v mesto, sva vzhodno od pomola našla prehod skozi skale in nenadoma je bil pred nama "skriti" zaliv - lepa peščena plaža, obdana s skalami, nad katerimi se je slutilo mestne hiše.
Parkirala sva malo izven mesta, nato sva šla najprej dol v malo pristanišče in na pomol. Še preden sva zbrala pogum za vzpon v mesto, sva vzhodno od pomola našla prehod skozi skale in nenadoma je bil pred nama "skriti" zaliv - lepa peščena plaža, obdana s skalami, nad katerimi se je slutilo mestne hiše.
Potem sva se vrnila na pomol in po slikovitih stopnicah šla gor v mesto. Hiše tam imajo čudovito lego s pogledom na zaliv, potem pa se že znajdeš v ozkih ulicah starega mestnega jedra. Zelo slikovite so in seveda vodijo proti glavni cerkvi. Držati se velja leve, čim bolj nad morjem, ulice v notranjosti lahko pregledaš kasneje. Pri cerkvi ne zgrešite najožje ulice na svetu. Res je ozka! Se pa normalnemu človeku da prebasati skozi prehod in nadaljevati z ogledom. Sedaj se lotimo še notranjih ulic, navsezadnje bomo tako ali tako pristali na trgu na južnem delu starega mestnega jedra. Z malo sreče bi bili tam tudi lahko parkirali. Če pa nismo, se pač le še vrnemo na izhodišče.
Potem sva se vrnila na pomol in po slikovitih stopnicah šla gor v mesto. Hiše tam imajo čudovito lego s pogledom na zaliv, potem pa se že znajdeš v ozkih ulicah starega mestnega jedra. Zelo slikovite so in seveda vodijo proti glavni cerkvi. Držati se velja leve, čim bolj nad morjem, ulice v notranjosti lahko pregledaš kasneje. Pri cerkvi ne zgrešite najožje ulice na svetu. Res je ozka! Se pa normalnemu človeku da prebasati skozi prehod in nadaljevati z ogledom. Sedaj se lotimo še notranjih ulic, navsezadnje bomo tako ali tako pristali na trgu na južnem delu starega mestnega jedra. Z malo sreče bi bili tam tudi lahko parkirali. Če pa nismo, se pač le še vrnemo na izhodišče.
Pri cerkvi
"Kako bo šlo pa tu skozi?"
"Najožja ulica na svetu"
Parkirišče: 45.075416, 14.674393
Parkirišče: 45.075416, 14.674393
Page updated
Google Sites
Report abuse