Embedded Files
6
6
Lepa kraška dolina na pragu velikega Trsta, proglašena za naravni rezervat. Na pohodni turi gremo lahko v zatrep doline, pri tem obiščemo lep slap in morda še cerkvico Sv. Marije. Lahko pa se povzpnemo še kam višje. Čudovita je tudi kombinirana tura s kolesarskim povratkom.
Lepa kraška dolina na pragu velikega Trsta, proglašena za naravni rezervat. Na pohodni turi gremo lahko v zatrep doline, pri tem obiščemo lep slap in morda še cerkvico Sv. Marije. Lahko pa se povzpnemo še kam višje. Čudovita je tudi kombinirana tura s kolesarskim povratkom.
38 m visok slap Supet
Dolina skozi čas
Dolina skozi čas
Le nekaj minut vožnje iz velikega mesta je vhod v lepo ohranjeno kraško dolino, ki je danes zavarovana kot naravni park. Nekoč pa je bilo drugače.
Le nekaj minut vožnje iz velikega mesta je vhod v lepo ohranjeno kraško dolino, ki je danes zavarovana kot naravni park. Nekoč pa je bilo drugače.
Že Stari Rimljani so iz doline proti Trstu napeljali vodovod, katerega dele je še danes mogoče videti. Ob izlivu potoka v Tržaški zaliv so bile v srednjem veku pomembne soline, za katere so ves čas potekali spopadi med Benečani in Tržačani. Po dolini je v notranjost Evrope vodila tovorna pot, saj je Glinščica edini naravni prehod čez Kraški rob. Varovalo jo je nekaj gradov in utrdb. V dolini so Tržačani zgradili tudi celo vrsto mlinov, ki pa niso mleli (samo) žita, pač pa začimbe, ki so po morju prihajale v tržaško pristanišče. Nenazadnje, na nekdanjo obljudenost doline kaže tudi božjepotna cerkvica Marije na pečeh, ki je zagotovo stala že v 13. st.
Že Stari Rimljani so iz doline proti Trstu napeljali vodovod, katerega dele je še danes mogoče videti. Ob izlivu potoka v Tržaški zaliv so bile v srednjem veku pomembne soline, za katere so ves čas potekali spopadi med Benečani in Tržačani. Po dolini je v notranjost Evrope vodila tovorna pot, saj je Glinščica edini naravni prehod čez Kraški rob. Varovalo jo je nekaj gradov in utrdb. V dolini so Tržačani zgradili tudi celo vrsto mlinov, ki pa niso mleli (samo) žita, pač pa začimbe, ki so po morju prihajale v tržaško pristanišče. Nenazadnje, na nekdanjo obljudenost doline kaže tudi božjepotna cerkvica Marije na pečeh, ki je zagotovo stala že v 13. st.
Marija na pečeh
Kasneje pa se je vse spremenilo. Soline so bile opuščene, ceste speljane drugod, od mlinov in gradov ni ostalo skoraj ničesar več. Čez pobočja nad dolino je bila konec 19. st. speljana le še povezovalna železnica, ki pa tudi ni dolgo delovala. Danes gre po njej lepa kolesarska steza.
Kasneje pa se je vse spremenilo. Soline so bile opuščene, ceste speljane drugod, od mlinov in gradov ni ostalo skoraj ničesar več. Čez pobočja nad dolino je bila konec 19. st. speljana le še povezovalna železnica, ki pa tudi ni dolgo delovala. Danes gre po njej lepa kolesarska steza.
Zanimivosti doline
Zanimivosti doline
Sredi doline, malo pod zaselkom Botač, se spremeni geološka sestava tal. Tam potok pada čez 38 m visok slap z imenom Supet, spremenijo pa se tudi klimatske razmere v dolini. Vse to vpliva na favno in floro doline, ki sta zelo bogati. Okoliške stene so ponekod zelo slikovite in v več odsekih primerne tudi za zahtevnejše kratke plezalne vzpone. Zato ni čudno, da je tu plezalno šolo ustanovil že sloviti Emilio Comici, kateremu so na enem od grebenov nad dolino postavili tudi spominsko obeležje. Arheološke ostaline (ruševine gradov, mlinov in rimskega vodovoda) smo že omenili, a pri teh ni kaj dosti videti. Cerkvica Marije na pečeh pa je prav ljubka in jo vsekakor velja obiskati.
Sredi doline, malo pod zaselkom Botač, se spremeni geološka sestava tal. Tam potok pada čez 38 m visok slap z imenom Supet, spremenijo pa se tudi klimatske razmere v dolini. Vse to vpliva na favno in floro doline, ki sta zelo bogati. Okoliške stene so ponekod zelo slikovite in v več odsekih primerne tudi za zahtevnejše kratke plezalne vzpone. Zato ni čudno, da je tu plezalno šolo ustanovil že sloviti Emilio Comici, kateremu so na enem od grebenov nad dolino postavili tudi spominsko obeležje. Arheološke ostaline (ruševine gradov, mlinov in rimskega vodovoda) smo že omenili, a pri teh ni kaj dosti videti. Cerkvica Marije na pečeh pa je prav ljubka in jo vsekakor velja obiskati.
Obisk Glinščice
Obisk Glinščice
Variant za pohodne in kolesarske ture (ter kombinacije obojih) je zelo veliko. Najenostavneje se je zapeljati v Boljunec / Bagnolli della Rosandra, tam parkirati in se ob potoku odpraviti v dolino. V zgornjem delu z glavne poti naredimo dva kratka odcepa, k cerkvici in k slapu, nato gremo še do gostišča v Botaču in se po isti poti vrnemo. Bolj zanimivo je za povratek izbrati kako drugo pot. Lahko gremo proti severu na vrh Stene, 412 m in se nato po planotastem svetu sprehodimo proti severozahodu v San Lorenzo in v loku proti jugozahodu dol v Boljunec. Še lepše je, če nas kje zgoraj pri San Lorenzu čakajo bicikli. S kolesi pa Glinščico lahko obiščemo tudi tako, da se iz Kozine spistimo po urejeni kolesarski poti, ki gre po trasi nekdanje železnice, peljemo vseskozi po njej v Trst, nato pa ob obali v Koper in z vlakom nazaj v Kozino. Peš poti so tudi nad južnim delom doline. Lep in kar dolg krog je tisti, ki združi obisk Glinščice in gradu Socerb.
Variant za pohodne in kolesarske ture (ter kombinacije obojih) je zelo veliko. Najenostavneje se je zapeljati v Boljunec / Bagnolli della Rosandra, tam parkirati in se ob potoku odpraviti v dolino. V zgornjem delu z glavne poti naredimo dva kratka odcepa, k cerkvici in k slapu, nato gremo še do gostišča v Botaču in se po isti poti vrnemo. Bolj zanimivo je za povratek izbrati kako drugo pot. Lahko gremo proti severu na vrh Stene, 412 m in se nato po planotastem svetu sprehodimo proti severozahodu v San Lorenzo in v loku proti jugozahodu dol v Boljunec. Še lepše je, če nas kje zgoraj pri San Lorenzu čakajo bicikli. S kolesi pa Glinščico lahko obiščemo tudi tako, da se iz Kozine spistimo po urejeni kolesarski poti, ki gre po trasi nekdanje železnice, peljemo vseskozi po njej v Trst, nato pa ob obali v Koper in z vlakom nazaj v Kozino. Peš poti so tudi nad južnim delom doline. Lep in kar dolg krog je tisti, ki združi obisk Glinščice in gradu Socerb.
In še en namig: Že tako lep razgled z visokih točk nad Glinščico (na primer s Cime Comici, imenovane po slavnem tržaškem alpinistu, ki je v Glinščici veliko plezal) lahko obogatimo, če gremo na izlet tisti dan v letu, ko v Tržaškem zalivu organizirajo Barkolano. Na morju bomo videli tudi do 5000 jadrnic!
In še en namig: Že tako lep razgled z visokih točk nad Glinščico (na primer s Cime Comici, imenovane po slavnem tržaškem alpinistu, ki je v Glinščici veliko plezal) lahko obogatimo, če gremo na izlet tisti dan v letu, ko v Tržaškem zalivu organizirajo Barkolano. Na morju bomo videli tudi do 5000 jadrnic!
Parkirišče: 45.612183, 13.858025
Parkirišče: 45.612183, 13.858025
Page updated
Google Sites
Report abuse