Corno d'Aquilio, 1545 m

Jami

Tik severovzhodno od Corna, malo stran od hiš na planini Fanta, sta vhoda v obe jami naše gore. Ker je bilo zaradi meje območje malo obiskano, je prvo poročilo o jami Spluga delle Prete, bolj znameniti od njiju, v svet prišlo šele leta 1901. Poročali so o globokem začetnem prepadu in kasnejše ekspedicije so mu res namerile globino celih 129 m. Odkritju so torej sledile ekspedicije, ki so dosegale vedno globje točke jame. V 60-tih in 70-ih letih prejšnjega stoletja so bile tako dosežene velike globine, takrat nemara celo najglobje na svetu. Sedaj izgleda velja, da je najnižja točka na globini 985 m pod vhodom. Seveda so danes v svetu že raziskane številne jame z večjimi globinami.

K jami Spluga delle Prete je enostavno priti. A ko si enkrat tam, ni kaj dosti videti. Le skalnato ograjo okrog nevarnega vstopnega lijaka. Na planini Fanta je tudi kapelica, posvečena speleologom (ob raziskovanju je prišlo tudi do ene žrtve).

Čisto drugačna pa je Grotta del Ciabattino. To prostorno jamo z velikim vhodom lahko obišče vsakdo (midva je žal nisva). Nastala je v jurskih apnencih, imenovanih rosso amonitico. Specifične temperaturne razmere omogočajo, da pozimi in spomladi v jami nastanejo slikoviti stalaktiti in stalagmiti. Vhod v jamo je le kakih 200 m jugozahodno od Spluge delle Prete, že v pobočju Corna. Jamo domačini že dolgo dobro poznajo in ovita je tudi v številne legende.

3. Severovzhodna izhodišča. Pri teh je nekoliko nejasno kako so gorske ceste odprte za javni promet. Zagotovo vedno lahko pripeljete na Passo delle Fitanze, 1399 m, če je le pozimi cesta očiščena. A ta prelaz je že kar malo oddaljen od Corna. Precej boljše izhodišče je sedlo zahodno od Monte Cornetta, na 1471 m. Z juga, iz krajev Fosse in Tommasi, gor pripelje že omenjena makadamska cesta. 1. novembra 2017 je bila za javni promet zaprta, a nekateri so kar peljali gor in tako sva storila tudi midva. Na sedlo sva pripeljala brez vsakršnih težav in tam je bilo že kakih 8 avtov. Drugi dostop na to sedlo je s severa (tja sva peljala dol). Iz kraja Ala v dolini Adiže pelješ gor proti prelazu Fittanze, a v zaselku Sega di Ala (Malga Pieta), skreneš desno in pelješ naravnost na sedlo po strmi, asfaltirani cestici. Leta 2017 na njej ni bilo znaka za prepoved vožnje, je pa na tablah naravnega parka Lesinija cestica označena kot zaprta za promet. Tretja možnost kako priti na lepo sedlo 1471 m pa je peš – s prelaza Fittanze (markirana pot prečka severna pobočja Monte Cornetta); nekako 20 minut.

2. Z juga. Turo začnemo v zaselku Tommasi. Po cesti nadaljujemo še kakih 500 m, pred velikim desnim ovinkom pa skrenemo levo na pot št. 250. Ta se vzpenja skozi gozd nad dolino Liana, tako prečka pobočja Corna, in nazadnje izstopi na planini Fanta. Od tam (po obisku obeh jam) nadaljujemo levo proti jugu, kot je opisano pri turi št. 1. Lahka tura (T2), 1 h 20 min.

3. Okrog Corna d'Aquilio. To je kar priljubljena tura, ki pa je daljša, saj obkrožimo celotno vršno območje gore, gremo pa seveda tudi na vrh. Iz zaselka Tommasi se po poti označeni s št. 220 in št. 250 napotimo proti Z. Kmalu se pot začne blago vzpenjati proti SZ in S in že smo na prehodu Passo di Rocca Pia. Od tam se nadaljuje čez celotna Z pobočja Corna (pot tihotapcev), pri tem se rahlo spusti do točke 1076 m, kjer se ji z leve pridruži markirana steza s Cime Rocca Pia. Tam se obrnemo desno in v smeri proti V naredimo večji del vzpona. Pot nato izstopi na travnike planine Fanta, od koder nadaljujemo na vrh kot pri turi št. 1. Za sestop pa uporabimo pot št. 2 in tako obkrožimo še vzhodno stran gore. Tehnično naj bi bila tudi ta pot lahka, za celotno turo namenimo 3 h 30 min.