Corno d'Aquilio, 1545 m
Corno d'Aquilio, 1545 m
Corno d'Aquilio iz bližine Fosse
Uvod
Uvod
Med vsemi vrhovi Zahodne Lesinije je Corno d'Aquilio edini, ki ima nekaj bolj drznega ostenja tudi na južni strani (je pa povsem položen proti severu). Stoji na čisto zahodnem robu masiva, zato so z njega zelo lepi zlasti pogledi na dolgi greben Monte Balda, pa tudi proti jugu, na ravnino okrog Verone. Sicer pa so prizori na Cornu v glavnem zelo podobni prizorom drugod po Lesiniji – lepi pašniki, proti severovzhodu pa razsežna, sončna planota. Gora ima tudi nekaj zgodovine, saj je v preteklosti čeznjo šla meja med Italijo in Avstro-Ogrskim imperijem. Gora leži v Regijskem naravnem parku Lesinija.
Med vsemi vrhovi Zahodne Lesinije je Corno d'Aquilio edini, ki ima nekaj bolj drznega ostenja tudi na južni strani (je pa povsem položen proti severu). Stoji na čisto zahodnem robu masiva, zato so z njega zelo lepi zlasti pogledi na dolgi greben Monte Balda, pa tudi proti jugu, na ravnino okrog Verone. Sicer pa so prizori na Cornu v glavnem zelo podobni prizorom drugod po Lesiniji – lepi pašniki, proti severovzhodu pa razsežna, sončna planota. Gora ima tudi nekaj zgodovine, saj je v preteklosti čeznjo šla meja med Italijo in Avstro-Ogrskim imperijem. Gora leži v Regijskem naravnem parku Lesinija.
Priljubljenost Corna lahko pripišemo v enaki meri lepim možnostim za pohodne ture in razgledom, kot tudi njegovim znamenitim kraškim jamam. Pravzaprav, ko je na nekem mestu omenjeno ime te gore, je skoraj vedno takoj omenjeno tudi ime Spluge delle Prete – najbolj znamenite jame v bližnji okolici. O njej malo več kasneje. To sicer ne preseneča, saj vemo, da je narava Lesinije precej kraška. A za Slovence, ki smo navajeni kraškega sveta, je precej nenavadno, da na visoki planoti, kjer so vsepovsod bujni travniki in na vododržnih skalah številne mlake, celo manjša jezerca, da torej le 100 metrov stran od skupine mlak najdeš kraško brezno, ki je globoko celih 1000 metrov!
Priljubljenost Corna lahko pripišemo v enaki meri lepim možnostim za pohodne ture in razgledom, kot tudi njegovim znamenitim kraškim jamam. Pravzaprav, ko je na nekem mestu omenjeno ime te gore, je skoraj vedno takoj omenjeno tudi ime Spluge delle Prete – najbolj znamenite jame v bližnji okolici. O njej malo več kasneje. To sicer ne preseneča, saj vemo, da je narava Lesinije precej kraška. A za Slovence, ki smo navajeni kraškega sveta, je precej nenavadno, da na visoki planoti, kjer so vsepovsod bujni travniki in na vododržnih skalah številne mlake, celo manjša jezerca, da torej le 100 metrov stran od skupine mlak najdeš kraško brezno, ki je globoko celih 1000 metrov!
Spluga dele Prete
A gremo nazaj na površje! Proti zahodu Corno d'Aquilio strmo prepada več kot 1400 m, prav v dno doline Adiže (ki se tam imenuje Vallagarina). Tista pobočja so pečevnata, divja in poraščena, a čeznja gre kljub temu nekaj poti, označenih in neoznačenih. Sredi teh pobočij je razgledna skala z imenom Cima Rocca Pia, 1052 m. Proti jugu Corno prepada na travnike nad vasjo Fosse s 350 m visokim skalovjem. (Fosse sicer leži na višini 941 m). Vzhodno stran omejuje gozdnata, visoka dolina Liana. Zgoraj se v bližini planine Pealda bassa izteče pod planoto Lesinije, oziroma na sedlo med Cornom in Monte Cornettom, 1543 m. Severna stran gore pa je preprosto blago nagnjen travnik, ki se spusti na Malgo Fanta.
A gremo nazaj na površje! Proti zahodu Corno d'Aquilio strmo prepada več kot 1400 m, prav v dno doline Adiže (ki se tam imenuje Vallagarina). Tista pobočja so pečevnata, divja in poraščena, a čeznja gre kljub temu nekaj poti, označenih in neoznačenih. Sredi teh pobočij je razgledna skala z imenom Cima Rocca Pia, 1052 m. Proti jugu Corno prepada na travnike nad vasjo Fosse s 350 m visokim skalovjem. (Fosse sicer leži na višini 941 m). Vzhodno stran omejuje gozdnata, visoka dolina Liana. Zgoraj se v bližini planine Pealda bassa izteče pod planoto Lesinije, oziroma na sedlo med Cornom in Monte Cornettom, 1543 m. Severna stran gore pa je preprosto blago nagnjen travnik, ki se spusti na Malgo Fanta.
Jami
Jami
Tik severovzhodno od Corna, malo stran od hiš na planini Fanta, sta vhoda v obe jami naše gore. Ker je bilo zaradi meje območje malo obiskano, je prvo poročilo o jami Spluga delle Prete, bolj znameniti od njiju, v svet prišlo šele leta 1901. Poročali so o globokem začetnem prepadu in kasnejše ekspedicije so mu res namerile globino celih 129 m. Odkritju so torej sledile ekspedicije, ki so dosegale vedno globje točke jame. V 60-tih in 70-ih letih prejšnjega stoletja so bile tako dosežene velike globine, takrat nemara celo najglobje na svetu. Sedaj izgleda velja, da je najnižja točka na globini 985 m pod vhodom. Seveda so danes v svetu že raziskane številne jame z večjimi globinami.
Tik severovzhodno od Corna, malo stran od hiš na planini Fanta, sta vhoda v obe jami naše gore. Ker je bilo zaradi meje območje malo obiskano, je prvo poročilo o jami Spluga delle Prete, bolj znameniti od njiju, v svet prišlo šele leta 1901. Poročali so o globokem začetnem prepadu in kasnejše ekspedicije so mu res namerile globino celih 129 m. Odkritju so torej sledile ekspedicije, ki so dosegale vedno globje točke jame. V 60-tih in 70-ih letih prejšnjega stoletja so bile tako dosežene velike globine, takrat nemara celo najglobje na svetu. Sedaj izgleda velja, da je najnižja točka na globini 985 m pod vhodom. Seveda so danes v svetu že raziskane številne jame z večjimi globinami.
K jami Spluga delle Prete je enostavno priti. A ko si enkrat tam, ni kaj dosti videti. Le skalnato ograjo okrog nevarnega vstopnega lijaka. Na planini Fanta je tudi kapelica, posvečena speleologom (ob raziskovanju je prišlo tudi do ene žrtve).
K jami Spluga delle Prete je enostavno priti. A ko si enkrat tam, ni kaj dosti videti. Le skalnato ograjo okrog nevarnega vstopnega lijaka. Na planini Fanta je tudi kapelica, posvečena speleologom (ob raziskovanju je prišlo tudi do ene žrtve).
Čisto drugačna pa je Grotta del Ciabattino. To prostorno jamo z velikim vhodom lahko obišče vsakdo (midva je žal nisva). Nastala je v jurskih apnencih, imenovanih rosso amonitico. Specifične temperaturne razmere omogočajo, da pozimi in spomladi v jami nastanejo slikoviti stalaktiti in stalagmiti. Vhod v jamo je le kakih 200 m jugozahodno od Spluge delle Prete, že v pobočju Corna. Jamo domačini že dolgo dobro poznajo in ovita je tudi v številne legende.
Čisto drugačna pa je Grotta del Ciabattino. To prostorno jamo z velikim vhodom lahko obišče vsakdo (midva je žal nisva). Nastala je v jurskih apnencih, imenovanih rosso amonitico. Specifične temperaturne razmere omogočajo, da pozimi in spomladi v jami nastanejo slikoviti stalaktiti in stalagmiti. Vhod v jamo je le kakih 200 m jugozahodno od Spluge delle Prete, že v pobočju Corna. Jamo domačini že dolgo dobro poznajo in ovita je tudi v številne legende.
Fosse
Dostopi
Dostopi
Za vzpon na Corno d'Aquilio so na voljo številna izhodišča – od tistih globoko v dolini Adiže, do tistih, ki so od vrha oddaljena manj kot 1 h hoje.
Za vzpon na Corno d'Aquilio so na voljo številna izhodišča – od tistih globoko v dolini Adiže, do tistih, ki so od vrha oddaljena manj kot 1 h hoje.
1. Izhodišča v dolini Adiže – za tiste, ki so pripravljeni narediti celih 1500 m vzpona. Prvo je v kraju Peri, JZ od Corna, drugo pa v kraju Borghetto all'Adige, SZ od Corna. V vršnem delu se vsi vzponi izognejo skalovju in gredo na vrh precej okrog.
1. Izhodišča v dolini Adiže – za tiste, ki so pripravljeni narediti celih 1500 m vzpona. Prvo je v kraju Peri, JZ od Corna, drugo pa v kraju Borghetto all'Adige, SZ od Corna. V vršnem delu se vsi vzponi izognejo skalovju in gredo na vrh precej okrog.
2. Zaselek Tommasi. To je zelo priljubljeno izhodišče, zaselek leži tik pod goro, severno od vasi Fosse. Dejansko je cesta, ki se iz kraja Fosse vzpenja proti severu, tam uradno zaprta za promet (november, 2017). To južno izhodišče je prikladno tako za vzpon naravnost na vrh, kot tudi za turo okrog celotne gore.
2. Zaselek Tommasi. To je zelo priljubljeno izhodišče, zaselek leži tik pod goro, severno od vasi Fosse. Dejansko je cesta, ki se iz kraja Fosse vzpenja proti severu, tam uradno zaprta za promet (november, 2017). To južno izhodišče je prikladno tako za vzpon naravnost na vrh, kot tudi za turo okrog celotne gore.
3. Severovzhodna izhodišča. Pri teh je nekoliko nejasno kako so gorske ceste odprte za javni promet. Zagotovo vedno lahko pripeljete na Passo delle Fitanze, 1399 m, če je le pozimi cesta očiščena. A ta prelaz je že kar malo oddaljen od Corna. Precej boljše izhodišče je sedlo zahodno od Monte Cornetta, na 1471 m. Z juga, iz krajev Fosse in Tommasi, gor pripelje že omenjena makadamska cesta. 1. novembra 2017 je bila za javni promet zaprta, a nekateri so kar peljali gor in tako sva storila tudi midva. Na sedlo sva pripeljala brez vsakršnih težav in tam je bilo že kakih 8 avtov. Drugi dostop na to sedlo je s severa (tja sva peljala dol). Iz kraja Ala v dolini Adiže pelješ gor proti prelazu Fittanze, a v zaselku Sega di Ala (Malga Pieta), skreneš desno in pelješ naravnost na sedlo po strmi, asfaltirani cestici. Leta 2017 na njej ni bilo znaka za prepoved vožnje, je pa na tablah naravnega parka Lesinija cestica označena kot zaprta za promet. Tretja možnost kako priti na lepo sedlo 1471 m pa je peš – s prelaza Fittanze (markirana pot prečka severna pobočja Monte Cornetta); nekako 20 minut.
3. Severovzhodna izhodišča. Pri teh je nekoliko nejasno kako so gorske ceste odprte za javni promet. Zagotovo vedno lahko pripeljete na Passo delle Fitanze, 1399 m, če je le pozimi cesta očiščena. A ta prelaz je že kar malo oddaljen od Corna. Precej boljše izhodišče je sedlo zahodno od Monte Cornetta, na 1471 m. Z juga, iz krajev Fosse in Tommasi, gor pripelje že omenjena makadamska cesta. 1. novembra 2017 je bila za javni promet zaprta, a nekateri so kar peljali gor in tako sva storila tudi midva. Na sedlo sva pripeljala brez vsakršnih težav in tam je bilo že kakih 8 avtov. Drugi dostop na to sedlo je s severa (tja sva peljala dol). Iz kraja Ala v dolini Adiže pelješ gor proti prelazu Fittanze, a v zaselku Sega di Ala (Malga Pieta), skreneš desno in pelješ naravnost na sedlo po strmi, asfaltirani cestici. Leta 2017 na njej ni bilo znaka za prepoved vožnje, je pa na tablah naravnega parka Lesinija cestica označena kot zaprta za promet. Tretja možnost kako priti na lepo sedlo 1471 m pa je peš – s prelaza Fittanze (markirana pot prečka severna pobočja Monte Cornetta); nekako 20 minut.
Malga Fanta
Pohodne ture
Pohodne ture
1. Od severovzhoda. S sedla / cestnega prelaza 1471 m, gremo po gorski cestici še naprej gor proti SZ. Za ovinkom kmalu pridemo do planine Preta di sotto, od tam pa nadaljujemo proti JZ na planino Fanta. Če gremo mimo kapelice, se splača iti še dobrih 50 m čez travnik do Spluge delle Prete in se nato vrniti na kolovoz. Ta se nato še malo spusti, pod najnižjo točko poiščemo še Grotto del Ciabattino. Po ogledu te jame pa končno lahko začnemo z vzponom na vrh Corna. Po dobri, označeni stezi samo nadaljujemo proti JZ in v nekako 15 min že dosežemo velik križ na vrhu. S parkirišča 45 min, lahka tura (T2/T1).
1. Od severovzhoda. S sedla / cestnega prelaza 1471 m, gremo po gorski cestici še naprej gor proti SZ. Za ovinkom kmalu pridemo do planine Preta di sotto, od tam pa nadaljujemo proti JZ na planino Fanta. Če gremo mimo kapelice, se splača iti še dobrih 50 m čez travnik do Spluge delle Prete in se nato vrniti na kolovoz. Ta se nato še malo spusti, pod najnižjo točko poiščemo še Grotto del Ciabattino. Po ogledu te jame pa končno lahko začnemo z vzponom na vrh Corna. Po dobri, označeni stezi samo nadaljujemo proti JZ in v nekako 15 min že dosežemo velik križ na vrhu. S parkirišča 45 min, lahka tura (T2/T1).
2. Z juga. Turo začnemo v zaselku Tommasi. Po cesti nadaljujemo še kakih 500 m, pred velikim desnim ovinkom pa skrenemo levo na pot št. 250. Ta se vzpenja skozi gozd nad dolino Liana, tako prečka pobočja Corna, in nazadnje izstopi na planini Fanta. Od tam (po obisku obeh jam) nadaljujemo levo proti jugu, kot je opisano pri turi št. 1. Lahka tura (T2), 1 h 20 min.
2. Z juga. Turo začnemo v zaselku Tommasi. Po cesti nadaljujemo še kakih 500 m, pred velikim desnim ovinkom pa skrenemo levo na pot št. 250. Ta se vzpenja skozi gozd nad dolino Liana, tako prečka pobočja Corna, in nazadnje izstopi na planini Fanta. Od tam (po obisku obeh jam) nadaljujemo levo proti jugu, kot je opisano pri turi št. 1. Lahka tura (T2), 1 h 20 min.
3. Okrog Corna d'Aquilio. To je kar priljubljena tura, ki pa je daljša, saj obkrožimo celotno vršno območje gore, gremo pa seveda tudi na vrh. Iz zaselka Tommasi se po poti označeni s št. 220 in št. 250 napotimo proti Z. Kmalu se pot začne blago vzpenjati proti SZ in S in že smo na prehodu Passo di Rocca Pia. Od tam se nadaljuje čez celotna Z pobočja Corna (pot tihotapcev), pri tem se rahlo spusti do točke 1076 m, kjer se ji z leve pridruži markirana steza s Cime Rocca Pia. Tam se obrnemo desno in v smeri proti V naredimo večji del vzpona. Pot nato izstopi na travnike planine Fanta, od koder nadaljujemo na vrh kot pri turi št. 1. Za sestop pa uporabimo pot št. 2 in tako obkrožimo še vzhodno stran gore. Tehnično naj bi bila tudi ta pot lahka, za celotno turo namenimo 3 h 30 min.
3. Okrog Corna d'Aquilio. To je kar priljubljena tura, ki pa je daljša, saj obkrožimo celotno vršno območje gore, gremo pa seveda tudi na vrh. Iz zaselka Tommasi se po poti označeni s št. 220 in št. 250 napotimo proti Z. Kmalu se pot začne blago vzpenjati proti SZ in S in že smo na prehodu Passo di Rocca Pia. Od tam se nadaljuje čez celotna Z pobočja Corna (pot tihotapcev), pri tem se rahlo spusti do točke 1076 m, kjer se ji z leve pridruži markirana steza s Cime Rocca Pia. Tam se obrnemo desno in v smeri proti V naredimo večji del vzpona. Pot nato izstopi na travnike planine Fanta, od koder nadaljujemo na vrh kot pri turi št. 1. Za sestop pa uporabimo pot št. 2 in tako obkrožimo še vzhodno stran gore. Tehnično naj bi bila tudi ta pot lahka, za celotno turo namenimo 3 h 30 min.
Monte Baldo z vrha Corna
Na zahodnem robu Corna - dolina Adiže
Planinske koče
Planinske koče
V bližini Corna d'Aquilio ni uradnih planinskih koč, poleti sta obljudeni planina Fanta in Preta di sotto. Na Sega di Ala, ob cesti na prelaz Fittanze, pa stoji Rifugio Monte Lessini alla Sega, 1230 m.
V bližini Corna d'Aquilio ni uradnih planinskih koč, poleti sta obljudeni planina Fanta in Preta di sotto. Na Sega di Ala, ob cesti na prelaz Fittanze, pa stoji Rifugio Monte Lessini alla Sega, 1230 m.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Corno d'Aquilio gremo lahko v vseh letnih časih. Pozimi so gorske ceste zagotovo zaprte, saj jih ne čistijo. Izjema je cesta čez Passo delle Fittanze, o katere stanju se moramo vsakič pozanimati. S tega prelaza gremo na Corno d'Aquilio brez težav na smučeh (ali s krplji). Je pa to bolj pohod na smučeh kot turni smuk. Seveda pa je mogoče pozimi priti na vrh tudi po cesti iz kraja Fosse.
Na Corno d'Aquilio gremo lahko v vseh letnih časih. Pozimi so gorske ceste zagotovo zaprte, saj jih ne čistijo. Izjema je cesta čez Passo delle Fittanze, o katere stanju se moramo vsakič pozanimati. S tega prelaza gremo na Corno d'Aquilio brez težav na smučeh (ali s krplji). Je pa to bolj pohod na smučeh kot turni smuk. Seveda pa je mogoče pozimi priti na vrh tudi po cesti iz kraja Fosse.