Cala del Sasso
Cala del Sasso
O stopnicah
O stopnicah
Ta pot, ali če želite stopnišče, je čudovit, zgodovine poln pristop iz Valstagne na bregu Brente, na planoto Asiaga. Poznan je moral biti že v predzgodovinskih časih, a utrjena pot je bila zgrajena konec 14. stoletja. Zaradi enakomernega naklona je od začetka do konca zgrajena kot sosledje neskončnega števila kamnitih stopnic – trdijo, da jih je 4444 in da je s tem Calà del Sasso najdaljše stopnišče na svetu. Nekoč je bila v rabi kot tovorna pot, osnovni namen izgradnje pa je bil transport hlodov do Brente (in po reki naprej do Benetk). Danes je "samo še" turistična znamenitost. Ko hodiš po njej, kar zdrsneš v času nazaj. Prvobitno okolje in nedotaknjena srednjeveška pot delujeta kot pravi časovni stroj.
Ta pot, ali če želite stopnišče, je čudovit, zgodovine poln pristop iz Valstagne na bregu Brente, na planoto Asiaga. Poznan je moral biti že v predzgodovinskih časih, a utrjena pot je bila zgrajena konec 14. stoletja. Zaradi enakomernega naklona je od začetka do konca zgrajena kot sosledje neskončnega števila kamnitih stopnic – trdijo, da jih je 4444 in da je s tem Calà del Sasso najdaljše stopnišče na svetu. Nekoč je bila v rabi kot tovorna pot, osnovni namen izgradnje pa je bil transport hlodov do Brente (in po reki naprej do Benetk). Danes je "samo še" turistična znamenitost. Ko hodiš po njej, kar zdrsneš v času nazaj. Prvobitno okolje in nedotaknjena srednjeveška pot delujeta kot pravi časovni stroj.
Impresija
Impresija
Ali smem stopiti na večno pot? Prastara Calà del Sasso te s svojim ritmom neštetih stopnic prestavi v brezčasje. Pretiraval bi, če bi rekel, da je pot še prav taka, kot pred 600 leti, da niti en kamen ne manjka. Kaj pa je večno? Opaziš pa ne, da tudi na tej poti čas teče. Danes na planoto prihajamo z močnimi stroji in z znanjem stoletij. Vse nam jer dosegljivo in poznano. Ko pa stopaš po teh stopnicah, te prestavijo stoletja v preteklost. V sedanjost se bom vrnil zgoraj, ko pridem do svojega kolesa, sedaj pa v duhu srečujem domačine, ki svoje uborne pridelke nosijo menjat v dolino, gozdarje, ki po strmi poti, nemara zasneženi, spravljajo les do Brente, da, pojavita se celo Loretta in Nicolò, ki jima je pot vrnila zdravje in večno ljubezen. Potem pa stopnice izginejo, časovni stroj se vedno hitreje vrti nazaj, daleč v prazgodovino. Pot pa je še vedno tu. Pot na planoto.
Ali smem stopiti na večno pot? Prastara Calà del Sasso te s svojim ritmom neštetih stopnic prestavi v brezčasje. Pretiraval bi, če bi rekel, da je pot še prav taka, kot pred 600 leti, da niti en kamen ne manjka. Kaj pa je večno? Opaziš pa ne, da tudi na tej poti čas teče. Danes na planoto prihajamo z močnimi stroji in z znanjem stoletij. Vse nam jer dosegljivo in poznano. Ko pa stopaš po teh stopnicah, te prestavijo stoletja v preteklost. V sedanjost se bom vrnil zgoraj, ko pridem do svojega kolesa, sedaj pa v duhu srečujem domačine, ki svoje uborne pridelke nosijo menjat v dolino, gozdarje, ki po strmi poti, nemara zasneženi, spravljajo les do Brente, da, pojavita se celo Loretta in Nicolò, ki jima je pot vrnila zdravje in večno ljubezen. Potem pa stopnice izginejo, časovni stroj se vedno hitreje vrti nazaj, daleč v prazgodovino. Pot pa je še vedno tu. Pot na planoto.
Ime »Calà del Sasso« pomeni »spust«, »iti dol« iz Sassa. In Sasso je vas nad zgornjim koncem stopnišča.
Ime »Calà del Sasso« pomeni »spust«, »iti dol« iz Sassa. In Sasso je vas nad zgornjim koncem stopnišča.
Izgradnja stopnišča je bila izvedena zelo skrbno. Pot je dobro utrjena, imaš vtis, da celo danes, po več kot 600 letih v njem ne manjka niti en sam kamen. Na nekaj mestih je bil teren izravnan, s čimer so ohranili enakomeren naklon. Ko hodiš po poti, kmalu opaziš, da ima dva dela. Le polovica, včasih leva, včasih desna, je narejena kot stopnišče. To stran so uporabljali ljudje. Druga stran je prav tako utrjena, a brez stopnic. Po tej so vlekli v dolino hlode. Celoten vtis je zares edinstven!
Izgradnja stopnišča je bila izvedena zelo skrbno. Pot je dobro utrjena, imaš vtis, da celo danes, po več kot 600 letih v njem ne manjka niti en sam kamen. Na nekaj mestih je bil teren izravnan, s čimer so ohranili enakomeren naklon. Ko hodiš po poti, kmalu opaziš, da ima dva dela. Le polovica, včasih leva, včasih desna, je narejena kot stopnišče. To stran so uporabljali ljudje. Druga stran je prav tako utrjena, a brez stopnic. Po tej so vlekli v dolino hlode. Celoten vtis je zares edinstven!
Značaj ture
Značaj ture
Calà del Sasso ponuja udoben dve uri trajajoč vzpon skozi gozd po eni od strmih dolin, ki se s planote Asiaga spuščajo proti Brenti. Večina pohodnikov po isti poti tudi sestopi, ali pa, če gredo še gor v Sasso, lahko sestopijo tudi po markirani varianti in tako v zgornjem delu naredijo krožno turo. Druga možnost je seveda uporaba dveh avtomobilov. Vzpon je vseskozi lahek, primeren za vsakogar, v kopnem gremo lahko tudi v športnih copatah.
Calà del Sasso ponuja udoben dve uri trajajoč vzpon skozi gozd po eni od strmih dolin, ki se s planote Asiaga spuščajo proti Brenti. Večina pohodnikov po isti poti tudi sestopi, ali pa, če gredo še gor v Sasso, lahko sestopijo tudi po markirani varianti in tako v zgornjem delu naredijo krožno turo. Druga možnost je seveda uporaba dveh avtomobilov. Vzpon je vseskozi lahek, primeren za vsakogar, v kopnem gremo lahko tudi v športnih copatah.
Zelo privlačna pa je tudi bike & hike tura. Naredila sva jo tudi midva. Zgoraj sva si zjutraj tik pod Sassom pripravila kolesa, peljala z avtom dol v Valstagno, se povzpela po Calà del Sasso in nato naredila še malo razširjeno kolesarsko turo, z užitkov polnim spustom v Valstagno.
Zelo privlačna pa je tudi bike & hike tura. Naredila sva jo tudi midva. Zgoraj sva si zjutraj tik pod Sassom pripravila kolesa, peljala z avtom dol v Valstagno, se povzpela po Calà del Sasso in nato naredila še malo razširjeno kolesarsko turo, z užitkov polnim spustom v Valstagno.
Dostopi
Dostopi
Vzpon po poti Calà del Sasso začnemo v dolini Valstagna. Iz mesteca z istim imenom zapeljemo proti SZ v dolino, držimo se kažipotov za Fozo. Parkiramo že na prvi serpentini, saj glavna cesta ne gre po dolini, makadam naprej v dolino pa je zaprt za javni promet.
Vzpon po poti Calà del Sasso začnemo v dolini Valstagna. Iz mesteca z istim imenom zapeljemo proti SZ v dolino, držimo se kažipotov za Fozo. Parkiramo že na prvi serpentini, saj glavna cesta ne gre po dolini, makadam naprej v dolino pa je zaprt za javni promet.
Zgornje parkirišče pa je tik pod vasjo Sasso. V to vas lahko pripeljemo po dveh cestah (in še po tretji, ki tja pride čez hrib od zahoda). S severa se v Sasso odcepimo s ceste Enego - Foza - Gallio – Asiago. Peljemo skozi Stoccareddo. Od jugozahoda pa se odcepimo v Sasso z glavne ceste Bassano del Grappa - Conco - Asiago.
Zgornje parkirišče pa je tik pod vasjo Sasso. V to vas lahko pripeljemo po dveh cestah (in še po tretji, ki tja pride čez hrib od zahoda). S severa se v Sasso odcepimo s ceste Enego - Foza - Gallio – Asiago. Peljemo skozi Stoccareddo. Od jugozahoda pa se odcepimo v Sasso z glavne ceste Bassano del Grappa - Conco - Asiago.
Opis poti
Opis poti
Kak podroben opis zares ni potreben. Značaj poti je več ali manj ves čas enak, izmenjujejo se ravni odseki in udobno speljani ovinki. Ves čas hodiš skozi lepe gozdove, ob poti je nekaj skal in pečin. Zaradi bogate zgodovine je na poti več poimenovanih mest. Vsako od njih ima svojo zgodbo. Več o tem si lahko preberete na razlagalnih tablah na začetku poti.
Kak podroben opis zares ni potreben. Značaj poti je več ali manj ves čas enak, izmenjujejo se ravni odseki in udobno speljani ovinki. Ves čas hodiš skozi lepe gozdove, ob poti je nekaj skal in pečin. Zaradi bogate zgodovine je na poti več poimenovanih mest. Vsako od njih ima svojo zgodbo. Več o tem si lahko preberete na razlagalnih tablah na začetku poti.
S parkirišča se torej odpravimo po cesti po dolini navzgor. Hodimo ob strugi potoka, ki je pogosto suha. Nato jo kolovoz prečka in po 1 km pridemo to majhne kočice, kjer se začne Calà del Sasso. V njej so opisi zgodovine poti in značilnih mest na poti. Ne manjka tudi legenda o Loretti in Nicolòju.
S parkirišča se torej odpravimo po cesti po dolini navzgor. Hodimo ob strugi potoka, ki je pogosto suha. Nato jo kolovoz prečka in po 1 km pridemo to majhne kočice, kjer se začne Calà del Sasso. V njej so opisi zgodovine poti in značilnih mest na poti. Ne manjka tudi legenda o Loretti in Nicolòju.
Pot se začne vzpenjati levo v breg. Smer je najprej proti zahodu, kasneje se obrne proti jugozahodu. Lepa pot te s svojim enakomernim ritmom kmalu pahne v nekakšen umirjen trans, razen, če seveda ves čas ne skačeš naokrog in iščeš najboljših položajev za fotografiranje. Kmalu greš mimo plitve jame v skali, ki je preurejena v kapelico, nato skozi ozko skalnato tesen. Smer poti se le malo menja. V zgornjem delu pot naredi več daljših ovinkov, tam so prizori na poti najlepši. Kmalu zatem pa si že zgoraj pri izhodu na travnik pod Sassom.
Pot se začne vzpenjati levo v breg. Smer je najprej proti zahodu, kasneje se obrne proti jugozahodu. Lepa pot te s svojim enakomernim ritmom kmalu pahne v nekakšen umirjen trans, razen, če seveda ves čas ne skačeš naokrog in iščeš najboljših položajev za fotografiranje. Kmalu greš mimo plitve jame v skali, ki je preurejena v kapelico, nato skozi ozko skalnato tesen. Smer poti se le malo menja. V zgornjem delu pot naredi več daljših ovinkov, tam so prizori na poti najlepši. Kmalu zatem pa si že zgoraj pri izhodu na travnik pod Sassom.
Povratek
Povratek
Če imate zgoraj pripravljene bicikle, lahko naredite naslednjo turo:
Če imate zgoraj pripravljene bicikle, lahko naredite naslednjo turo:
Najprej se odpeljete tistih 50 m gor v Sasso, kjer si nemara privoščite kakšno pivo. Potem nadaljujete po glavni cesti v Stoccareddo. Ko zapuščate Sasso, opazite markirano pot, ki se spusti desno s ceste in gre dol na Calo del Sasso. Mi pa bicikliramo čez neizrazit prevoj, onkraj katerega se cesta spusti v sosednjo dolino. Ko jo prečkamo, nas čaka še kratek vzpon v slikovito vas Stoccareddo.
Najprej se odpeljete tistih 50 m gor v Sasso, kjer si nemara privoščite kakšno pivo. Potem nadaljujete po glavni cesti v Stoccareddo. Ko zapuščate Sasso, opazite markirano pot, ki se spusti desno s ceste in gre dol na Calo del Sasso. Mi pa bicikliramo čez neizrazit prevoj, onkraj katerega se cesta spusti v sosednjo dolino. Ko jo prečkamo, nas čaka še kratek vzpon v slikovito vas Stoccareddo.
Vzhodno pod to vasjo je še ena naravna oziroma bolje rečeno kulturno-zgodovinska znamenitost. To je skupina skal, imenovana Spitzknotto. V izročilu starodavnih Cimbrov naj bi imela enak pomen kot Altar Knotto na zahodu planote. Imenujejo jo "Tretji oltar, drugi pa je menda Hanepos, "Hudičevo nakovalo" nad prepadi Valsugane.
Vzhodno pod to vasjo je še ena naravna oziroma bolje rečeno kulturno-zgodovinska znamenitost. To je skupina skal, imenovana Spitzknotto. V izročilu starodavnih Cimbrov naj bi imela enak pomen kot Altar Knotto na zahodu planote. Imenujejo jo "Tretji oltar, drugi pa je menda Hanepos, "Hudičevo nakovalo" nad prepadi Valsugane.
Travniki pod Fozo
Iz Stoccaredda nadaljujete proti severu, cesta se kar precej spusti v Val Frenzelo. Takoj, ko prečkamo most čez globoko dolino, se znajdemo na križišču, kjer imamo dve možnosti. Najkrajša pot v mestece Foza, ki smo ga vseskozi gledali onkraj doline, je po glavni cesti. Lahko pa se odcepimo desno in sledimo markirani poti v Fozo. Po lepem kolovozu vozimo skoraj vodoravno, malce se celo še spuščamo. To je daljša možnost, saj te cestica pripelje kar nizko pod Fozo, v Tessar di Sotto. Od tam nas do glavne ceste čaka vroč vzpon, nato pa zavijemo desno in peljemo v slikovito Fozo, ki je zajahala razgleden, travnat greben.
Iz Stoccaredda nadaljujete proti severu, cesta se kar precej spusti v Val Frenzelo. Takoj, ko prečkamo most čez globoko dolino, se znajdemo na križišču, kjer imamo dve možnosti. Najkrajša pot v mestece Foza, ki smo ga vseskozi gledali onkraj doline, je po glavni cesti. Lahko pa se odcepimo desno in sledimo markirani poti v Fozo. Po lepem kolovozu vozimo skoraj vodoravno, malce se celo še spuščamo. To je daljša možnost, saj te cestica pripelje kar nizko pod Fozo, v Tessar di Sotto. Od tam nas do glavne ceste čaka vroč vzpon, nato pa zavijemo desno in peljemo v slikovito Fozo, ki je zajahala razgleden, travnat greben.
Spust v Valstagno pa je nato hiter in poln užitkov. Lepa cesta se v neštetih serpentinah spusti za kakih 800 m, tako da do parkirišča, kjer nas čaka avto, kar pademo. Ta cesta je izgleda pri kolesarjih zelo priljubljena, saj sva midva zjutraj, ko sva v dolino peljala avto, na njej srečala vsaj 300 kolesarjev.
Spust v Valstagno pa je nato hiter in poln užitkov. Lepa cesta se v neštetih serpentinah spusti za kakih 800 m, tako da do parkirišča, kjer nas čaka avto, kar pademo. Ta cesta je izgleda pri kolesarjih zelo priljubljena, saj sva midva zjutraj, ko sva v dolino peljala avto, na njej srečala vsaj 300 kolesarjev.
Kdaj na turo?
Kdaj na turo?
Po poti Calà del Sasso gremo lahko v vsakem letnem času, najmanj priporočljiva je seveda zimska tura. Pomlad je lepa zaradi bohotnega zelenja, poletje zaradi tega, ker je pot senčna in se izognemo vročini, najlepša pa je nemara pot jeseni, tako kot vedno, kadar hodimo skozi gozdove. Dolina je obrnjena tako, da je najlepše, če turo naredimo zjutraj. Popoldan je del poti lahko že v senci.
Po poti Calà del Sasso gremo lahko v vsakem letnem času, najmanj priporočljiva je seveda zimska tura. Pomlad je lepa zaradi bohotnega zelenja, poletje zaradi tega, ker je pot senčna in se izognemo vročini, najlepša pa je nemara pot jeseni, tako kot vedno, kadar hodimo skozi gozdove. Dolina je obrnjena tako, da je najlepše, če turo naredimo zjutraj. Popoldan je del poti lahko že v senci.