O Telašćici

Eden največjih zalivov na Jadranu, gotovo pa najlepši, slovi kot varna luka. Ker pa je že od leta 1988 proglašen za naravni rezervat (območje pa je zaščiteno že od 1980), danes v zaliv pod posebnim režimom zahajajo samo ekološko čista plovila - ampak teh v času turistične sezone vidiš zares veliko. Ko smo leta 2003 mi prišli iz Salija tja s kolesi, so nam ob vstopu v park kar dolgo branili nadaljevati pot. Kolesa smo seveda morali pustiti ob vhodu, saj naprej ni cest, a pustiti smo morali tudi nahrbtnike in obljubiti smo morali, da ne bomo kurili ognja. In prav je tako.

Kraj pa je resnično izjemen. Lepote zaliva kažeta zgornji sliki, seveda pa si ga podrobneje ogledamo lahko samo s kakim plovilom. V območju zaliva je še 13 manjših in večjih otočkov, ki naredijo prizore še bolj slikovite. Peš pot gre po jugozahodni strani zaliva in po dobre pol ure pripelje k slanemu jezeru Mir. To je še poseben biotop v že tako s floro in favno bogatem naravnem parku. Na drugo stran, proti odprtemu morju, obala prepadno pada v Jadran. Klifi so tam visoki tudi do 200 m in pod morjem padajo tudi do 90 m globoko. Pogled nanje z razglednih točk je izreden.

Dostop in ogled

O dostopu smo pravzaprav že vse povedali. Telašćici najbližje mesto je Sali. Ima tudi ladijsko povezavo z Zadrom. Mi smo tja pripeljali vzdolž celega Dugega otoka s kolesi, nato pa smo se v Zadar vrnili z ladjo. Iz Salija pelje do vstopa v park cestica, naprej pa greš lahko samo še peš. Ali pa z ladjo, če jo imaš.