Ziljske Alpe
Ziljske Alpe
Embedded Files
To je planinski vodnik po gorah skupine Ziljskih Alp, ki sva jih doslej obiskala. Skupina sicer obsega območje med Dravo na severu in Ziljo na jugu. Na vzhodu se konča pri Beljaku, na zahodu pa pri Silianu. V zahodnem delu je visoka, lepa skupina Lienških Dolomitov, v kateri pa sva žal obiskala samo dve območji v južnem, netipičnem delu. Spletna oblika omogoča stalno posodabljanje, vodnik je bogato ilustriran, podprt pa je tudi z zelo natančnim spletnim zemljevidom (žal v angleščini), ki je hkrati tudi vodnik - ta ima še precej več slik in opisov poti.
To je planinski vodnik po gorah skupine Ziljskih Alp, ki sva jih doslej obiskala. Skupina sicer obsega območje med Dravo na severu in Ziljo na jugu. Na vzhodu se konča pri Beljaku, na zahodu pa pri Silianu. V zahodnem delu je visoka, lepa skupina Lienških Dolomitov, v kateri pa sva žal obiskala samo dve območji v južnem, netipičnem delu. Spletna oblika omogoča stalno posodabljanje, vodnik je bogato ilustriran, podprt pa je tudi z zelo natančnim spletnim zemljevidom (žal v angleščini), ki je hkrati tudi vodnik - ta ima še precej več slik in opisov poti.
Med Dravo in Ziljo
Med Dravo in Ziljo
Ziljske Alpe (Gailtaler Alpen) so torej 110 km dolga gorska veriga med dolinama Drave na severu in Zilje na jugu. Še v najtesnejšem "sorodstvu" so s Karavankami, vendar se od teh v nekaj pomembnih značilnostih tudi razlikujejo. Ker so vrhovi v verigi dovolj vsaksebi, so z njih širni razgledi, gorniki torej skoraj na vseh občutijo prostranstvo alpskega sveta. Za nas pa so te gore še posebno zanimive, saj v njih Slovenci vztrajajo že od prvih naselitev naprej. Podskupine Ziljskih Alp so od vzhoda: masivi Dobrača, Spitzegla, Latschurja, Reisskofla, Torkofla in povsem na zahodu Lienški Dolomiti.
Ziljske Alpe (Gailtaler Alpen) so torej 110 km dolga gorska veriga med dolinama Drave na severu in Zilje na jugu. Še v najtesnejšem "sorodstvu" so s Karavankami, vendar se od teh v nekaj pomembnih značilnostih tudi razlikujejo. Ker so vrhovi v verigi dovolj vsaksebi, so z njih širni razgledi, gorniki torej skoraj na vseh občutijo prostranstvo alpskega sveta. Za nas pa so te gore še posebno zanimive, saj v njih Slovenci vztrajajo že od prvih naselitev naprej. Podskupine Ziljskih Alp so od vzhoda: masivi Dobrača, Spitzegla, Latschurja, Reisskofla, Torkofla in povsem na zahodu Lienški Dolomiti.
Skupina Latschurja z juga, z Förolacher Sattla / Boreljskega sedla, pod vrhom Graslitzen / Glazice
Povezave na poglavja:
Povezave na poglavja:
Dolini Drave in Zilje povezujeta dva pomembna cestna prelaza. Vzhodni je Kreuzbergsattel, 1074 m, čezenj gre cesta iz Hermagorja / Šmohorja v Greifenburg. Zahodni prelaz pa je Gailbergsattel, 981 m, ki povezuje Kötschach in Oberdrauburg. Če smo natančni, je še bolj na vzhodu še en, manj pomemben cestni prelaz, ki povezuje obe glavni dolini. To je Windische Höhe, 1116 m, ki loči skupino Dobrača in Kobesnocka od preostalih Ziljskih Alp. Lienški Dolomiti, ki se jih bomo z opisoma dveh območij samo dotaknili, so zahodno od prelaza Gailberg.
Dolini Drave in Zilje povezujeta dva pomembna cestna prelaza. Vzhodni je Kreuzbergsattel, 1074 m, čezenj gre cesta iz Hermagorja / Šmohorja v Greifenburg. Zahodni prelaz pa je Gailbergsattel, 981 m, ki povezuje Kötschach in Oberdrauburg. Če smo natančni, je še bolj na vzhodu še en, manj pomemben cestni prelaz, ki povezuje obe glavni dolini. To je Windische Höhe, 1116 m, ki loči skupino Dobrača in Kobesnocka od preostalih Ziljskih Alp. Lienški Dolomiti, ki se jih bomo z opisoma dveh območij samo dotaknili, so zahodno od prelaza Gailberg.
Zemljevid vzhodnega dela Ziljskih Alp, z opisanimi vrhovi in turami. Na njem je še več slik, kot na podstraneh in na kratko so opisane še nekatere lokacije.
Zemljevid vzhodnega dela Ziljskih Alp, z opisanimi vrhovi in turami. Na njem je še več slik, kot na podstraneh in na kratko so opisane še nekatere lokacije.
Zemljevida dveh področij na zahodu, v Lienških Dolomitih, ki bosta tudi opisani, bosta dodana v tistih poglavjih.
Zemljevida dveh področij na zahodu, v Lienških Dolomitih, ki bosta tudi opisani, bosta dodana v tistih poglavjih.
Dodatna vijoličasta linija je Ziljska transverzala, oranžna pa kolesarska tura.
Dodatna vijoličasta linija je Ziljska transverzala, oranžna pa kolesarska tura.
Page updated
Google Sites
Report abuse