Motnje spanja

Povedal sem že, da v gorah velikokrat spiva zunaj. A vedno nimava s seboj šotora. Včasih, ko je toplo in suho, za spanje pod milim nebom zadostuje spalna vreča. Sicer pa tudi šotor ni absolutna zaščita.

Spiva v velikem travnatem kotlu pod Hochgollingom. Sredi noči me zbudijo čudni glasovi. "Hrz, hrz, hrz". Vse bliže prihajajo, jaz pa ne ugotovim kaj pomenijo. Potem se spomnim: Ja, konji, ki grizejo že tako kratko planinsko travo. Bojiva se, da se bodo zapletli v vrvi šotora in naju pomendrali. Naredim hrup, zasliši se topot kopit, tadam, tadam, Skrijeva glavi pod nahrbtnika in za kake pol ure je spet vse tiho. Potem pa znova: "Hrz, hrz, hrz". Tako vso noč.

Spet drugič smo na Krstenici, na vrhu planine, samo v spalnih vrečah. Spet se ponoči zbudim in polovico obzorja zakriva silhueta velikanske živali. Takega bika še v življenju nisem videl! Tudi ta struži travo točno v smeri naših ležišč. Skobacamo se iz vreč, umaknemo lahko le del opreme, žival je le še nekaj metrov oddaljena. Maham s palicami, bik pa nič. Vzamem nekaj velikih kamnov - verjemite mi, da sem ga z razdalje treh metrov zadel. Tudi trznil ni. Take zverine pa še ne. Bolje, da ga ne razburim preveč. Pripasel se je že čisto do naših ležišč. Predvidim smer umika (čez rob v grmovje) in zmečem vanj še nekaj skal in korenin. Vse, kar mi je uspelo, je bilo to, da je za malenkost spremenil smer in se pasel v blagem loku mimo naše opreme. Do jutra potem nismo več prav mirno spali.

V Dol pod Plazmi sva iz Bohinja prišla pozno, že v temi. Zdi se mi, da bo v koncu doline, ob studenčku, kar pravšnje mesto za spanje. Kaki dve uri posedava ob majhnem ogenjčku, potem ga ugasneva in zlezeva v spalni vreči. Noč je čisto črna. Jasmina gre samo še na majhen "opravek" za bližnjo skalo. Kar nenadoma čisto blizu nekaj močno zalaja. Lisjak ali kaj? Jasmina je seveda v dveh sekundah nazaj. Hlače si je oblekla v zraku, kar sredi skoka, v tretji sekundi je že spet v spalni vreči. Jaz pa zunaj. Bolščim v temo in ničesar ne vidim. Saj ne da ti takšna žival kaj hoče, ampak kaj pa, če je stekla? Potem spet zalaja na drugi strani potoka. Kot da bi hotel reči: "Marš nekam! Kaj sta se prislinila v te odmaknjene kraje?" Jaz pa še naprej razmišljam o uvedbi dežurstva za to noč.