Štefanja gora
Štefanja gora
Možjanca
Poleg cerkve in dveh vasi s tem imenom je na zahodnem delu terase še lepa vasica Možjanca, nad teraso pa se razteza gozdnati greben Kope.
Poleg cerkve in dveh vasi s tem imenom je na zahodnem delu terase še lepa vasica Možjanca, nad teraso pa se razteza gozdnati greben Kope.
Opis območja
Opis območja
To območje se razteza od kolena Kokre na zahodu, do prelaza Davovec in vodotoka Reka na vzhodu. Vasi na Gorenjski ravnini, v vznožju tega hribovja, ležijo na višini dobrih 400 m. Planota, na kateri leži Štefanja vas ima višino malo pod 700 m, sama Štefanja gora, grič, ki se na JZ dviguje nad to planoto, pa ima višino 748 m. Terasa je torej nad ravnino dvignjena za dobrih 300 m, kar ji daje izredno razgledno, sončno lego.
To območje se razteza od kolena Kokre na zahodu, do prelaza Davovec in vodotoka Reka na vzhodu. Vasi na Gorenjski ravnini, v vznožju tega hribovja, ležijo na višini dobrih 400 m. Planota, na kateri leži Štefanja vas ima višino malo pod 700 m, sama Štefanja gora, grič, ki se na JZ dviguje nad to planoto, pa ima višino 748 m. Terasa je torej nad ravnino dvignjena za dobrih 300 m, kar ji daje izredno razgledno, sončno lego.
Severno od terase se dviguje gozdnat greben, ki na Kopi, povsem na vzhodu, že preseže 1000 m višine. Nato se proti vzhodu vseskozi do Kokre pri Preddvoru znižuje.
Severno od terase se dviguje gozdnat greben, ki na Kopi, povsem na vzhodu, že preseže 1000 m višine. Nato se proti vzhodu vseskozi do Kokre pri Preddvoru znižuje.
Vzhodno od terase Štefanje vasi se v predgorje Krvavca zarezuje dolina potoka Reke. V njen zatrep pripelje dobra cesta, tam je ob spodnji postaji gondolske žičnice na Krvavec veliko parkirišče. Sicer pa je z avtom mogoče pripeljati tudi na samo teraso, vasi povezuje dobra makadamska cesta.
Vzhodno od terase Štefanje vasi se v predgorje Krvavca zarezuje dolina potoka Reke. V njen zatrep pripelje dobra cesta, tam je ob spodnji postaji gondolske žičnice na Krvavec veliko parkirišče. Sicer pa je z avtom mogoče pripeljati tudi na samo teraso, vasi povezuje dobra makadamska cesta.
Na južnem obrobju je vrsta tipičnih gorenjskih vasi. Olševek leži na raztegnjenem, travnatem griču, če pridemo kdaj v vas s kolesom, se le zapeljimo do cerkve, kjer nas nekaj razlagalnih tabel pouči o zgodovini vasi. Spoznamo tudi Štempiharja, silaka, ki ga omenja tudi pripoved o Martinu Krpanu. Vas Adergas je od ravnine nekoliko umaknjena, v kotlini je zanimiv samostanski kompleks Velesovo z veliko cerkvijo Marijinega oznanjenja, malo nad njo pa je nekoč stal grad Kamen, omenjen že v 12. st. Danes je tam le še nekaj temeljev zidov. Še vzhodneje je pri Češnjevku nekaj bajerjev, nato pa grad Strmol, ki je danes lepo obnovljeni protokolarni objekt. Njegova nedavna zgodovina pa je mračna, saj so zadnja zakonita lastnika, zakonca Hribar, komunisti zverinsko ubili. Vse omenjene kraje lahko povežemo s kolesarsko turo. Če dodamo še prečkanje terase Štefanje gore, bomo naredili lep krog, dolg malo manj kot 20 km in s 450 m višinskih razlik. K temu dodajmo še (peš) obiske: Gradu Kamen, razglednika Jamna peč, cerkve Sv. Štefana.
Na južnem obrobju je vrsta tipičnih gorenjskih vasi. Olševek leži na raztegnjenem, travnatem griču, če pridemo kdaj v vas s kolesom, se le zapeljimo do cerkve, kjer nas nekaj razlagalnih tabel pouči o zgodovini vasi. Spoznamo tudi Štempiharja, silaka, ki ga omenja tudi pripoved o Martinu Krpanu. Vas Adergas je od ravnine nekoliko umaknjena, v kotlini je zanimiv samostanski kompleks Velesovo z veliko cerkvijo Marijinega oznanjenja, malo nad njo pa je nekoč stal grad Kamen, omenjen že v 12. st. Danes je tam le še nekaj temeljev zidov. Še vzhodneje je pri Češnjevku nekaj bajerjev, nato pa grad Strmol, ki je danes lepo obnovljeni protokolarni objekt. Njegova nedavna zgodovina pa je mračna, saj so zadnja zakonita lastnika, zakonca Hribar, komunisti zverinsko ubili. Vse omenjene kraje lahko povežemo s kolesarsko turo. Če dodamo še prečkanje terase Štefanje gore, bomo naredili lep krog, dolg malo manj kot 20 km in s 450 m višinskih razlik. K temu dodajmo še (peš) obiske: Gradu Kamen, razglednika Jamna peč, cerkve Sv. Štefana.
Samostanski kompleks Velesovo
Na severu naše območje omejuje dolina Kokre. V tistem delu reka teče proti zahodu, na obeh straneh je nad njo nekaj lepih kmetij. Severna pobočja grebena Kope niso posebno zanimiva za pohodne ture, nekaj kolovozov in poti pa jih vseeno prečka.
Na severu naše območje omejuje dolina Kokre. V tistem delu reka teče proti zahodu, na obeh straneh je nad njo nekaj lepih kmetij. Severna pobočja grebena Kope niso posebno zanimiva za pohodne ture, nekaj kolovozov in poti pa jih vseeno prečka.
Dolina Kokre z razglednika Jamna peč; zadaj je na sredi Kalški greben, desno pa Krvavec
In končno je tu še sama terasa. Njen zahodni del - travniki okrog Možjance - je manjši, travniki okrog obeh vasi Štefanje Gore pa so bolj razsežni. Pri Možjanci se le sprehodite gor do cerkve, najbolje še na razglednik Jamna peč, s katerega je lep pogled na drugo stran, lahko pa greste tudi po travnatem hrbtu proti zahodu.
In končno je tu še sama terasa. Njen zahodni del - travniki okrog Možjance - je manjši, travniki okrog obeh vasi Štefanje Gore pa so bolj razsežni. Pri Možjanci se le sprehodite gor do cerkve, najbolje še na razglednik Jamna peč, s katerega je lep pogled na drugo stran, lahko pa greste tudi po travnatem hrbtu proti zahodu.
Na Možjanci
Sv. Štefan na Štefanji gori
Okrog Štefanje Gore je možnosti za sprehode še več, lahko jih kombinirate z dostopi iz vasi na jugu. Najlepši cilj kratkega izleta pa je cerkev Sv. Štefana. Ta stoji na razglednem griču nad planoto, vidi se jo tudi od povsod z Gorenjske ravnine. V prazgodovini in v antiki je bilo na vrhu menda utrjeno višinsko naselje, kar pa ni čudno, saj so bili v davnini poseljeni domala vsi griči našega območja. V nadaljevanju bo ena od pohodnih tur na Štefanjo goro podrobneje opisana.
Okrog Štefanje Gore je možnosti za sprehode še več, lahko jih kombinirate z dostopi iz vasi na jugu. Najlepši cilj kratkega izleta pa je cerkev Sv. Štefana. Ta stoji na razglednem griču nad planoto, vidi se jo tudi od povsod z Gorenjske ravnine. V prazgodovini in v antiki je bilo na vrhu menda utrjeno višinsko naselje, kar pa ni čudno, saj so bili v davnini poseljeni domala vsi griči našega območja. V nadaljevanju bo ena od pohodnih tur na Štefanjo goro podrobneje opisana.
Obiski arheoloških lokalitet nas sicer ne bodo nagradili z ne vem kako intenzivnimi doživetji, pri tem nam bo morala malo pomagati domišljija. Vzhodno od Možjance, na Vrtičniku, tik nad kolenom Kokre je že v železni dobi stalo gradišče. Precej nižje, na pol poti iz Olševka, je bilo odkritih več grobišč, med katerimi je Vrtičnjak, skupina velikih družinskih gomil, še posebej znamenita. A jo je težko najti. Še iz starejših obdobij so najdbe na Kropivnjeku in Apnišču, vrh Štefanje gore smo že omenili. Vzhodno od vasi Štefanja Gora pa je vzpetina z imenom Gradišče. Tam pa sploh ne bomo videli ničesar. Več o možnostih za pohodne ture po tem območju vam bo povedal zemljevid spodaj.
Obiski arheoloških lokalitet nas sicer ne bodo nagradili z ne vem kako intenzivnimi doživetji, pri tem nam bo morala malo pomagati domišljija. Vzhodno od Možjance, na Vrtičniku, tik nad kolenom Kokre je že v železni dobi stalo gradišče. Precej nižje, na pol poti iz Olševka, je bilo odkritih več grobišč, med katerimi je Vrtičnjak, skupina velikih družinskih gomil, še posebej znamenita. A jo je težko najti. Še iz starejših obdobij so najdbe na Kropivnjeku in Apnišču, vrh Štefanje gore smo že omenili. Vzhodno od vasi Štefanja Gora pa je vzpetina z imenom Gradišče. Tam pa sploh ne bomo videli ničesar. Več o možnostih za pohodne ture po tem območju vam bo povedal zemljevid spodaj.
Nekaj planinskih tur
Nekaj planinskih tur
🚶 1. Iz Kokre čez Davovec, T2
🚶 1. Iz Kokre čez Davovec, T2
Čez Davovec, gozdnato sedlo pod Krvavcem, je nekdaj šla stara tovorna pot, ki je tako na poti iz Ljubljanske kotline proti Jezerskemu skrajšala ovinek k Preddvoru. Danes je steza urejena kot planinska pot in markirana. Predlog izleta pa je takle:
Čez Davovec, gozdnato sedlo pod Krvavcem, je nekdaj šla stara tovorna pot, ki je tako na poti iz Ljubljanske kotline proti Jezerskemu skrajšala ovinek k Preddvoru. Danes je steza urejena kot planinska pot in markirana. Predlog izleta pa je takle:
Bicikle pripeljemo v Štefanjo vas in jih tam pustimo. Nato z avtom peljemo okrog, prav do cerkve v Spodnji Kokri, 540 m. Parkiramo tik onkraj mosta čez reko, kjer nas na stopnice v desno usmeri turistična tabla. Markacije nas vodijo mimo graščine in ob potoku navzgor. Na razcepu gremo levo navzgor (ni markacije), nato pa desno po markirani planinski poti, ki nas v številnih zavojih pelje na greben Babe, 768 m. Gozdnati vršič pot obide po levi, nato se po lepem grebenu vzpenja proti J-JV. Šele ko dobimo skoraj vso višino, steza v blagem vzponu prečka pobočja nad globoko grapo na desni in kmalu smo na sedlu Davovec, 932 m. Do sem je dobra ura hoje.
Bicikle pripeljemo v Štefanjo vas in jih tam pustimo. Nato z avtom peljemo okrog, prav do cerkve v Spodnji Kokri, 540 m. Parkiramo tik onkraj mosta čez reko, kjer nas na stopnice v desno usmeri turistična tabla. Markacije nas vodijo mimo graščine in ob potoku navzgor. Na razcepu gremo levo navzgor (ni markacije), nato pa desno po markirani planinski poti, ki nas v številnih zavojih pelje na greben Babe, 768 m. Gozdnati vršič pot obide po levi, nato se po lepem grebenu vzpenja proti J-JV. Šele ko dobimo skoraj vso višino, steza v blagem vzponu prečka pobočja nad globoko grapo na desni in kmalu smo na sedlu Davovec, 932 m. Do sem je dobra ura hoje.
Na Davovcu se križajo številne poti, planinske in gorsko-kolesarske. Nas napisi usmerijo proti zahodu. Po južni strani obidemo gozdnato Kopo, 1024 m, do lepe terase z vasjo Štefanje gore je kakih 30 min sestopa.
Na Davovcu se križajo številne poti, planinske in gorsko-kolesarske. Nas napisi usmerijo proti zahodu. Po južni strani obidemo gozdnato Kopo, 1024 m, do lepe terase z vasjo Štefanje gore je kakih 30 min sestopa.
Nato začnemo s kolesarskim delom ture. Zelo lepo se je najprej povzpeti k cerkvi Sv. Štefana, od koder je lep razgled, lahko pa se v mislih prestavimo tudi v daljno preteklost, saj so bili na tem mestu najdeni ostanki celo iz paleolitika, terasa Štefanje gore pa je bila naseljena tudi v pozni antiki. Nato nas lepa cesta pelje proti zahodu. Z nekaj blagimi spusti in vzponi pripeljemo na Možjanco, naslednjo čudovito teraso pod Krvavcem. Tudi na bližnjem Vrtičniku je arheološko najdišče iz pozne antike, morda je vzpetina celo varovala tovorno pot po dolini Kokre. Z Možjance nas nato lepa asfaltna cesta v bliskovitem spustu prestavi v Tupaliče, nato pa nas čaka samo še nekaj kilometrov magistralne ceste ob Kokri navzgor do izhodišča. Skupaj bomo na turi dobri 2 h (brez ogledov zanimivosti).
Nato začnemo s kolesarskim delom ture. Zelo lepo se je najprej povzpeti k cerkvi Sv. Štefana, od koder je lep razgled, lahko pa se v mislih prestavimo tudi v daljno preteklost, saj so bili na tem mestu najdeni ostanki celo iz paleolitika, terasa Štefanje gore pa je bila naseljena tudi v pozni antiki. Nato nas lepa cesta pelje proti zahodu. Z nekaj blagimi spusti in vzponi pripeljemo na Možjanco, naslednjo čudovito teraso pod Krvavcem. Tudi na bližnjem Vrtičniku je arheološko najdišče iz pozne antike, morda je vzpetina celo varovala tovorno pot po dolini Kokre. Z Možjance nas nato lepa asfaltna cesta v bliskovitem spustu prestavi v Tupaliče, nato pa nas čaka samo še nekaj kilometrov magistralne ceste ob Kokri navzgor do izhodišča. Skupaj bomo na turi dobri 2 h (brez ogledov zanimivosti).
🚶 2. Štefanja gora z juga, iz Adergasa, T2
🚶 2. Štefanja gora z juga, iz Adergasa, T2
Izhodišče za to kratko, lepo turo je veliko parkirišče pri cerkvi Marijinega oznanjenja, na 423 m.
Izhodišče za to kratko, lepo turo je veliko parkirišče pri cerkvi Marijinega oznanjenja, na 423 m.
Vas Adergas leži v sončni kotlini, v njej pa je velik dominikananski samostanski kompleks. Ustanovljen je bil že leta 1238, leta 1471 so ga Turki močno poškodovali, nato pa je bil obnovljen v baročnem slogu. Obnovo vzhodnega krila je od 1732 naprej vodil ljubljanski stavbenik Gregor Maček, gradnjo cerkve od l. 1766 naprej Candido Zulliani, zahodno krilo samostana pa ni bilo nikoli zgrajeno. Poleg arhitekturnih posebnosti je ogleda vredna tudi skupina oltarnih podob, ki jih je v letih 1773-75 izdelal avstrijski slikar Johann Martin Kremser-Schmidt.
Vas Adergas leži v sončni kotlini, v njej pa je velik dominikananski samostanski kompleks. Ustanovljen je bil že leta 1238, leta 1471 so ga Turki močno poškodovali, nato pa je bil obnovljen v baročnem slogu. Obnovo vzhodnega krila je od 1732 naprej vodil ljubljanski stavbenik Gregor Maček, gradnjo cerkve od l. 1766 naprej Candido Zulliani, zahodno krilo samostana pa ni bilo nikoli zgrajeno. Poleg arhitekturnih posebnosti je ogleda vredna tudi skupina oltarnih podob, ki jih je v letih 1773-75 izdelal avstrijski slikar Johann Martin Kremser-Schmidt.
Na gričku nad cerkvijo so ruševine gradu Kamen. Prvič je posredno omenjen že v 12. st., v 17. st., za časa Valvasorja, je še stal. Danes je vidnih samo še nekaj ostankov osrednje zgradbe.
Na gričku nad cerkvijo so ruševine gradu Kamen. Prvič je posredno omenjen že v 12. st., v 17. st., za časa Valvasorja, je še stal. Danes je vidnih samo še nekaj ostankov osrednje zgradbe.
Levo od cerkve gremo po asfaltni cestici samo do prvega ovinka (levega), tam pa s ceste desno v gozd na široko pot. Ta nas mimo odcepa h gradu kmalu pripelje na gozdnat greben, nato pa ves čas proti severu do razcepa pri lepem znamenju. Desna pot se imenuje "Mimo klopc". Ko pride do strmine Sv. Štefana, v zmernem vzponu prečka pobočja proti desni. Nato zavije spet levo in se bolj strmo vzpne do roba travnikov pod Štefanjo goro, kjer se odpre zelo lep pogled na Kočno in Grintovec. Od hiš nato nadaljujemo levo gor, kar strmo do cerkve.
Levo od cerkve gremo po asfaltni cestici samo do prvega ovinka (levega), tam pa s ceste desno v gozd na široko pot. Ta nas mimo odcepa h gradu kmalu pripelje na gozdnat greben, nato pa ves čas proti severu do razcepa pri lepem znamenju. Desna pot se imenuje "Mimo klopc". Ko pride do strmine Sv. Štefana, v zmernem vzponu prečka pobočja proti desni. Nato zavije spet levo in se bolj strmo vzpne do roba travnikov pod Štefanjo goro, kjer se odpre zelo lep pogled na Kočno in Grintovec. Od hiš nato nadaljujemo levo gor, kar strmo do cerkve.
Za sestop imamo dve možnosti. Lahko se mimo cerkve strmo spustimo proti S-SZ, do razcepa Šterne. Tam skrenemo levo in dobra steza nas pripelje čez zahodna pobočja Štefanje gore naravnost k znamenju. Druga možnost pa je vzhodna pot iz Adergasa. Izpod travnikov pod Štefanjo goro se po poti vzpona še malo vračamo proti Z, nato pa na 595 m skrenemo levo dol in se po dobri, a nemarkirani stezi vrnemo v Adergas.
Za sestop imamo dve možnosti. Lahko se mimo cerkve strmo spustimo proti S-SZ, do razcepa Šterne. Tam skrenemo levo in dobra steza nas pripelje čez zahodna pobočja Štefanje gore naravnost k znamenju. Druga možnost pa je vzhodna pot iz Adergasa. Izpod travnikov pod Štefanjo goro se po poti vzpona še malo vračamo proti Z, nato pa na 595 m skrenemo levo dol in se po dobri, a nemarkirani stezi vrnemo v Adergas.
Vzhodneje od teh dveh poti gre s planote v dolino še več poti in kolovozov. V poštev pridejo, če si na povratku želimo ogledati še grad Strmol, njegov park in ribnike pri Češnjevku. V tem primeru velja razmisliti, če ni bolje, da si v Zgornji Štefanji vasi pripravimo kolesa, naredimo turo iz Adergasa na Štefanjo goro peš, nato pa se vrnemo s kolesi po cesti mimo postaje gondolske žičnice in si sproti ogledujemo vse našteto.
Vzhodneje od teh dveh poti gre s planote v dolino še več poti in kolovozov. V poštev pridejo, če si na povratku želimo ogledati še grad Strmol, njegov park in ribnike pri Češnjevku. V tem primeru velja razmisliti, če ni bolje, da si v Zgornji Štefanji vasi pripravimo kolesa, naredimo turo iz Adergasa na Štefanjo goro peš, nato pa se vrnemo s kolesi po cesti mimo postaje gondolske žičnice in si sproti ogledujemo vse našteto.
Grad Strmol menda izvira iz 13. stoletja, ko so se tam naselili vitezi Strmolski. Skozi stoletja je ohranil svoje slovensko ime in prvotno arhitekturno obliko in tako sodi med najstarejše in najbolje ohranjene gradove na Slovenskem. V njem je še vedno veliko dragocene opreme, s katero sta grad obogatila zadnja lastnika, zakonca Hribar.
Grad Strmol menda izvira iz 13. stoletja, ko so se tam naselili vitezi Strmolski. Skozi stoletja je ohranil svoje slovensko ime in prvotno arhitekturno obliko in tako sodi med najstarejše in najbolje ohranjene gradove na Slovenskem. V njem je še vedno veliko dragocene opreme, s katero sta grad obogatila zadnja lastnika, zakonca Hribar.
Grad Strmol
🚶 3. Po grebenu Kope, 1024 m, in Skutmana, 911 m, T2
🚶 3. Po grebenu Kope, 1024 m, in Skutmana, 911 m, T2
Izhodišče za ta pohod bo verjetno kje pri Zgornji Štefanji vasi, lahko pa tudi kje na cesti proti Možjanci, ali, če nameravamo prav do tja, kar v sami vasi Možjanca. Od avtobusne postaje vzhodno od Štefanje vasi gremo po strmem kolovozu proti severu, potem pa po markirani poti proti vzhodu na sedlo Davovec (40 min). Z njega se usmerimo levo, na nemarkirano pot, ki gre po vzhodnem grebenu na vrh Kope – še 15 min.
Izhodišče za ta pohod bo verjetno kje pri Zgornji Štefanji vasi, lahko pa tudi kje na cesti proti Možjanci, ali, če nameravamo prav do tja, kar v sami vasi Možjanca. Od avtobusne postaje vzhodno od Štefanje vasi gremo po strmem kolovozu proti severu, potem pa po markirani poti proti vzhodu na sedlo Davovec (40 min). Z njega se usmerimo levo, na nemarkirano pot, ki gre po vzhodnem grebenu na vrh Kope – še 15 min.
Dolina Kokre z grebena med Kopo in Skutmanom
S Kope pot nadaljujemo po grebenu, ki začne zavijati proti SZ. Pot je delno markirana, tablice so na začetku in koncu, vmes pa so na drevju rdeči križi. 30 min. Na pol poti je označen tudi odcep proti jugu, v vas.
S Kope pot nadaljujemo po grebenu, ki začne zavijati proti SZ. Pot je delno markirana, tablice so na začetku in koncu, vmes pa so na drevju rdeči križi. 30 min. Na pol poti je označen tudi odcep proti jugu, v vas.
Nadaljevanje s Skutmana pa je še slabše označeno. Po grebenu nadaljujemo proti Z-SZ, dokler ne pridemo tik nad cesto, ki se mu približa. Potem sestopimo po dobrem kolovozu, najprej proti jugu, kasneje pa skoraj povsem proti zahodu. Rahlo se povzpnemo na gozdnat greben, kjer je vodno zajetje. Tam se pot obrne proti jugu, kmalu zatem pa proti JV in kmalu dosežemo travnike nad teraso Štefanje gore. Če bi želeli pohod nadaljevati proti Možjanci, pa bi od vodnega zajetja šli naprej proti zahodu.
Nadaljevanje s Skutmana pa je še slabše označeno. Po grebenu nadaljujemo proti Z-SZ, dokler ne pridemo tik nad cesto, ki se mu približa. Potem sestopimo po dobrem kolovozu, najprej proti jugu, kasneje pa skoraj povsem proti zahodu. Rahlo se povzpnemo na gozdnat greben, kjer je vodno zajetje. Tam se pot obrne proti jugu, kmalu zatem pa proti JV in kmalu dosežemo travnike nad teraso Štefanje gore. Če bi želeli pohod nadaljevati proti Možjanci, pa bi od vodnega zajetja šli naprej proti zahodu.
Storžič s travnikov Možjance
Jesen na Možjanci
Možjanca je zelo lepa vas, ki je naseljena že od pradavnine. Arheološke najdbe so v bližini cerkve, gradišče je bilo na bližnjem Apnišču, predvsem pa na griču Vrtičnik, tik nad Kokro. Danes na njem ni videti ničesar, razen morda nekaj antropogenih teras. Nemara še pomembnejši kraj je Vrtičnjak, predel gozda južno od vrha Vrtičnika. Tam so našli veliko nekropolo z več družinskimi grobnicami iz železne dobe, v katerih so bili številni bogati grobni pridatki. Severovzhodno nad Možjanco je na 717 m zanimiva razgledna točka Jamna peč.
Možjanca je zelo lepa vas, ki je naseljena že od pradavnine. Arheološke najdbe so v bližini cerkve, gradišče je bilo na bližnjem Apnišču, predvsem pa na griču Vrtičnik, tik nad Kokro. Danes na njem ni videti ničesar, razen morda nekaj antropogenih teras. Nemara še pomembnejši kraj je Vrtičnjak, predel gozda južno od vrha Vrtičnika. Tam so našli veliko nekropolo z več družinskimi grobnicami iz železne dobe, v katerih so bili številni bogati grobni pridatki. Severovzhodno nad Možjanco je na 717 m zanimiva razgledna točka Jamna peč.
Kočna in Grintovec izpod Štefanje gore