Turni smuki - Karavanke
Turni smuki - Karavanke
SLOVENSKA LESTVICA:
L - lahko
N - nekoliko težko
P - precej težko
T - težko
itd.: Z, I, X
INTERNATIONAL (SAC) SCALE:
F - facile / easy
PD - peu difficile / less difficult
AD - assez difficile / quite difficult
D - difficile / quite difficult
etc.: TD, ED, EX
Tromeja je poleti pogosto obiskana iz vseh treh držav, pozimi pa najpogosteje iz Avstrije, saj so tam uradna smučišča, iz Slovenije in Italije pa sta turna smuka zelo različnih karakterjev. Iz Rateč na vrh pripelje cesta, a zgornji del (nad Domom Tromeja) lepše presmučamo po poseki ob meji. Smuk v Poscolle pa je dolg sprehod pretežno po gozdnih cestah.
1. Peč, zahodna pobočja PD- 1508 m ↑ ↓ 550 m ↑ 2 h 30 min
2. Peč, južna pobočja (v Rateče) ♥ PD- 1508 m ↑ ↓ 650 m ↑ 2 h 40 min
S Korenskega sedla gremo skoraj do vrha po gorski cesti. Tura ni kaj posebnega, je pa z vrha lep razgled.
3. Kamnati vrh od zahoda PD- 1656 m ↑ ↓ 600 m ↑ 2 h
Lep svet za smučanje je samo do Jureževe planine, naprej so skozi gozd ceste in stare pastirske poti.
4. Z Vošce na jug, na Srednji vrh ♥ PD- 1737 m ↑ ↓ 700 m ↑ 2 h 15 min
5. Z Blekove na jug, na Srednji vrh F+ 1746 m ↑ ↓ 800 m ↑ 2 h 40 min
V zgornjem delu (do Hudih hlevov) je zelo lep smučarski svet, najvišji vrh zahodno od Kepe pa je tudi sicer zelo privlačen cilj gorske ture. V smučarskem pogledu podoben je smuk proti JV, v dolino Žlebnice in h Koči za Lepim vrhom. Najbolj zanimiva pa je krožna tura.
6. Trupejevo poldne - proti JZ PD- 1931 m ↑ ↓ 1000 m ↑ 3 h
7. Trupejevo poldne - proti JV PD- 1931 m ↑ ↓ 1000 m ↑ 3 h
8. Sedlič - planina Grajšca PD- Povezovalna pot čez več sedel, s 1805 m na 1650 m.
Na Murnovec se lahko povzpnemo iz več smeri in tudi po več smereh lahko z njega skozi redek macesnov gozd smučamo. Pristop z juga, po Javorjevi dolini, je najkrajši samo, če je izhodišče Srednji vrh. Da bi do koče Za Lepim vrhom pripeljali z avtom, je malo verjetno. Lahko pa se na Murnovec povzpnemo tudi, če smo prišli od zahoda (s Sedliča ali po dolini Žlebnice), z vzhoda (z Grajšce) ali celo s severa (od Baumgartnerja). Tako lahko naredimo tudi krožne ture.
9. Z Murnovca na jug, po Javorjevi dolini PD- 1864 m ↑ ↓ 930 m 3 h (v Srednji vrh)
10. Murnovec, SZ pobočje PD- 1864 m ↑ ↓ 100 m 20 min
10a. Murnovec, V pobočje - v Grajšco PD- 1864 m ↑ ↓ 200 m 40 min
Eden od smukov s Kresišča ima za izhodišče znano kmetijo Baumgartner, nad Altfinkensteinom. Za smučanje nad dolino Ročice so potrebne dobre razmere. Sredi vzpona je nepriljubljena prečka, kjer navadno ni mogoče smučati. Lažji in lepši smuk št. 12 pa gre čez Grajšco, nato pa mimo Koče za Lepim vrhom in naprej v Srednji vrh.
11. S Kresišča na sever PD+ 1842 m ↑ ↓ 925 m 3 h
12. S Kresišča na JV, v Srednji vrh ♥ PD 1842 m ↑ ↓ 900 m 3 h 30 min
Razen po za smuk idealnih travnikih Bašinovega brega, smučamo ves čas po dolgih gozdnih cestah, ki danes niso več v javni uporabi. Zagotovo je bila Mojstrovica včasih bolj obiskana.
13. Z Mojstrovice proti V (v Belco) PD- 1816 m ↑ ↓ 1120 m 4 h
Lepotica Kepa od SZ je ena od zahtevnih turno smučarskih klasik Karavank. Iz bližine Altfinkensteina gremo skoraj do glavnega grebena po gozdnih cestah in markiranih bližnjicah, nato po strmih prehodih pod Malo Kepo in čez izpostavljeno mesto na strmo zahodno vršno pobočje. Tura št. 15 ima torej svoj običajen pristop čez južna pobočja Male Kepe in dva zahtevna pristopa čez zelo strma pobočja in grape severno od Male Kepe.
Če nam je vrh Kepe preveč zahtevna tura, lahko smučamo z vrha Koroške Male Kepe, nato pa po grebenu do sedla Jepca oziroma Bivaka pod Kepo.
Sicer pa je »normalni« turni smuk s Kepe po SV grapi. S sedla Borovščica nas čaka najprej neprijetno prečkanje grap SV stene, nato strmo pod severno steno Dovške Male Kepe ter desno na sedlo in po lepšem pobočju na vrh.
14. Koroška Mala Kepa od SZ PD 1815 m ↑ ↓ 950 m 3 h
15. S Kepe po Z vesinah in naprej proti SZ AD 2145 m ↑ ↓ 1300 m 4 h 15 min
16. S Kepe po SV grapi in mimo Bertahuette ♥ PD+ 2145 m ↑ ↓ 1150 m 4 h
17. S Komnice proti JZ in mimo Bertahuette PD- 1742 m ↑ ↓ 750 m 2 h 45 min
To je lahek, zelo priljubljen smuk, tako rekoč »kriterij prvega snega« v Karavankah. V spodnjem delu bo smučina morda šla po več bližnjicah, saj gre cesta precej naokrog.
S severa, iz Podrožce, pa gre na Dovško Babo zelo dolg pristop po Bärengrabnu. Po cestah in bližnjicah pridemo nad avstrijsko planino Rožca, kjer so prostrana, na sever obrnjena pobočja, čudovita za smučanje. Poleg Babe tu omenimo še Koprivnjak, samostojen vrh v njenem SV grebenu. Značaj smuka z njega je povsem drugačen, saj so njegova lepa, blaga vršna pobočja obrnjena na jug. Smuka je tako lahka, da jo lahko opravimo celo s kratkimi smučmi. Seveda lahko obe turi tudi združimo.
18. Z Dovške Babe na jug ♥ F 1892 m ↑ ↓ 800+ m 3 h+
19. Z Dovške Babe na sever PD- 1892 m ↑ ↓ 1320 m 4 h
20. S Koprinjaka v Bärengraben F 1754 m ↑ ↓ 1180 m 3 h 30 min
Srednji od treh vrhov v glavnem grebenu Karavank, nad planino Rožca je sicer malo redkeje obiskan kot ostala dva, a je prav tako lep cilj turnega smuka. Oba smuka, s severa in juga, sta primerljiva smukoma z Babe, tam glej tudi zemljevida širših območij. Tura z juga predpostavlja, da je cesta čez prelaz Na Visokih prevozna. Tretja tura na Hruščanski vrh pa prihaja od JV, s Planine pod Golico.
21. S Hruščanskega vrha na sever, v Podrožco PD- 1776 m ↑ ↓ 1230 m 4 h
22. S Hruščanskega vrha na jug PD- 1776 m ↑ ↓ 600 m 2 h
23. S Hruščanskega vrha na jugovzhod PD- 1776 m ↑ ↓ 900 m 3 h
Klek je priljubljen turno smučarski vrh, saj je blizu Planine pod Golico, do kamor je cesta vedno splužena. Z njegovega vrha se prav tako lahko spustimo na sedlo Rožca, od tam pa na vse tri strani: proti JZ (kot pri turi št. 22), proti S (kot pri turi št. 21), in proti JV, na Planino pod Golico. Če je naše izhodišče na severu, v Podrožci, nam v dobrih razmerah ni treba smučati na sedlo Rožca. Dobri smučarji bodo uživali v kar strmi JZ grapi. Proti JV, na Planino pod Golico, pa je mogoče smučati po več variantah.
24. S Kleka proti JZ, na sedlo Rožca PD- 1754 m ↑ ↓ 200 m 40 min
25. S Kleka po JZ grapi AD- 1754 m ↑ ↓ 1210 m 3 h 30 min
26. S Kleka proti JV PD- 1754 m ↑ ↓ 900 m 3 h
27. S Kleka proti JV, po grebenu Javorja PD- 1754 m ↑ ↓ 900 m 3 h
Poleti tako priljubljena Golica ne velja za smučarski vrh. Južna pobočja so strma, tudi plazovita, pot do koče je neprijetna, na več mestih tudi skalnata. Pravi turni smuk gre sicer proti J-JZ, a se odprta pobočja končajo na 1340 m in naprej je treba smučati po dolgi gorski cesti ali skozi gozd. Odprt in za smučanje razmeroma primeren je seveda V-JV greben, a vodi nas gori-doli zgolj na sedlo Suha, od koder je na Planino pod Golico še daleč.
28. Z Golice na jug, na planino Možine PD+ 1834 m ↑ ↓ 800 m 3 h
29. Z Golice po V-JV grebenu PD 1834 m ↑ ↓ 700 m 3 h
Ptičji vrh je lahek, tako rekoč zasilni cilj, še posebno, če se lahko kaj bolj visoko pripeljemo. Navadno je nadomestilo za slabih 400 m višjo in precej bolj oddaljeno Struško. Smučamo pa z glavnega grebena Karavank, to pa že.
30. S Ptičjega vrha proti jugu F 1550 m ↑ ↓ 600 m / 400 m 2 h / 1 h
30a. S Španovega vrha proti zahodu F 1334 m ↑ ↓ 400 m 1 h 15 min
Struška postaja pri turnih smučarjih vedno bolj priljubljena. Čez vršno planoto je za smučanje idealna, v nadaljevanju pa je tudi možno najti še nekaj lepih odsekov za smučanje, odvisno koliko poznamo teren (zlasti nad Javorniškim rovtom). Proti Z in JZ se spet lahko spustimo bodisi na Planino pod Golico ali na Javorniški rovt, na drugo stran pa tudi na Javorniški rovt skozi Medji dol. Avstrijci prihajajo na vrh od V, od Stouhütte ali celo skozi orientacijsko zahteven SV žleb. Tudi Korenščica, ki je zahodni predvrh Struške, je kar priljubljen, spet bolj zasilen smučarski cilj.
31. S Struške na zahod (na Planino pod Golico) F 1944 m ↑ ↓ 900 m 3 h
32. S Struške na JZ (na Javorniški rovt) ♥ F 1944 m ↑ ↓ 950 m 3 h
33. S Struške na J, skozi Medji dol PD 1944 m ↑ ↓ 1050 m 3 h 30 min
34. S Struške na vzhod, k Stouhütte PD 1944 m ↑ ↓ 1000 m 3 h 30 min
35. S Struške po SV žlebu AD- 1944 m ↑ ↓ 1000 m 4 h
Značaj obeh tur na Mali vrh je zelo različen. Na slovenski strani je pokrajina bolj pestra – najprej lepa južna pobočja, nato nekoliko strme severne vesine, kjer utegnemo ujeti pršič, potem pa do planine Seča lepa, blago nagnjena dolina, Medji dol je pa mestoma strm in zarasel.
Manj znani smuk na avstrijsko stran pa ima zgoraj 450 m idealnih smučišč, nato pa gozdne ceste.
36. Mali vrh skozi Rido in Medji dol PD 2017 m ↑ ↓ 1120 m 3 h 30 min
36a. Mali vrh čez planino Stamare PD - 2017 m ↑ ↓ 1120 m 3 h 30 min
37. Mali vrh skozi Žnidarjevo krnico AD- 2017 m ↑ ↓ 1075 m 3 h 30 min
Vajnež je tako lep in visok vrh za turno smučanje, da so priljubljeni tudi njegovi smuki na slovensko stran. Zgornji del, to je Belščica in dolina pod njo, so prav idealni, nižje pa nas do gozdnih cest čaka strm, zaraščen gozd. Šele čisto na SZ je lep prehod v Rido in Medji dol. Druga dva smuka sta veliko redkeje v rabi.
Na sever pa je Vajnež po Dolgi riži v dobrih razmerah eden najlepših smukov v Karavankah, pravljica nad Medvedjim dolom, večkrat v najboljšem pršiču. Na greben gre zahteven prehod. Levi žleb je ozek in skalnat, desni pa bolj izpostavljen. Ostale ture so redkeje izvajane.
38. Vajnež skozi Rido in Medji dol PD 2104 m ↑ ↓ 1210 m 4 h
39. Vajnež čez Hrašensko pl. in Stamare PD- 2104 m ↑ ↓ 1210 m 4 h
40. Vajnež čez Potoško planino PD+ 2104 m ↑ ↓ 1500 m 5 h
41. Vajnež po Dolgi riži AD 2104 m ↑ ↓ 1150 m 3 h 45 min
42. Vajnež po severni grapi AD+ 2104 m ↑ ↓ 1150 m 3 h 30 min
43. Potoški Stol, SV grape AD 2017 m ↑ ↓ 1100 m 3 h 15 min
Že po številu tur z najvišjega vrha Karavank se vidi, kako pomemben in priljubljen turno smučarski vrh je to.
Smuk s Stola proti JZ, v območju letne poti proti Valvasorjevemu domu, je med spusti s tega smučarskega velikana na slovensko stran manj priljubljen od drugih smukov, na primer v Završnico. Zgornji del je sicer zelo lep, a nad Valvasorjevim domom so neprijetni prehodi, nato pa sledi še dolga cesta v dolino.
Vzhodno od te smeri se izpod Malega Stola spuščata dve zelo strmi grapi, ki sta plazoviti in ju za spust izberejo samo zelo dobri smučarji.
V Završnico gredo s Stola štirje smuki z zelo podobnim značajem, a priljubljena je le varianta, ki gre daleč okrog, mimo Doma pri izviru Završnice in čez sedlo Šija. Ostale zahtevajo zelo dobro orientacijo!
Iz doline Poden gre več turnih smukov, najdaljši in najvišji je seveda tisti z vrha Stola. Ta sicer ni tako priljubljen, kot smuk v sosednji Medvedji dol, je pa prav tako lep. Na tej turi se izmenjujejo ravninski in lepi smučarski odseki.
V Medvedji dol pa gresta s Stola dva zelo lepa turna smuka: običajen in najpogostejši gre čez sedlo Belščica, bolj prestižen, krajši in tudi bolj strm, v dobrem pršiču pa izredno lep pa je smuk po Široki riži.
44. S Stola na JZ, mimo Valvasorjevega doma PD 2236 m ↑ ↓ 1600 m 5 h
45. S Stola na jug po Zabreškem plazu AD- 2236 m ↑ ↓ 1600 m 5 h
46. S Stola v Završnico čez sedlo Šija PD 2236 m ↑ ↓ 1700 m 6 h 30 min
47. S Stola po vzhodno-jugovzhodni grapi AD 2236 m ↑ ↓ 1600 m 6 h
48. S Stola po dolini pred Srednjo pečjo PD 2236 m ↑ ↓ 1600 m 6 h
49. S Stola skozi Zagon PD 2236 m ↑ ↓ 1600 m 6 h
50. S Stola v dolino Poden PD 2236 m ↑ ↓ 1200 m 4 h
51. Svačica, južna pobočja PD 1958 m ↑ ↓ 900 m 3 h
52. S Stola v Medvedji dol čez sedlo Belščica PD 2236 m ↑ ↓ 1600 m 4 h 30 min
53. S Stola v Medvedji dol po Široki riži AD- 2236 m ↑ ↓ 1600 m 4 h
Kozjak je zelo priljubljen turno smučarski vrh, deloma zaradi stalno odprte Celovške koče, deloma pa zaradi J in JZ pobočij, ki so pogosto odlična alternativa severnim pobočjem Stolove skupine.
54. S Kozjaka v Medvedji dol PD 2024 m ↑ ↓ 880 m 3 h
55. S Kozjaka v dolino Poden PD 2024 m ↑ ↓ 980 m 3 h 30 min
To je razmeroma kratek sprehod, skoraj do vrha po gozdni cesti.
56. S Kosmatice v dolino Poden F 1659 m ↑ ↓ 600 m 2 h
Vrhovi nad krnico Suho Ruševje so zahtevni smučarski cilji, s škrbine med Palcem in Zelenjakom pa je na jug mogoč razmeroma lahek smuk, na sever pa spust, ki je že na meji alpinističnega smučanja.
57. S sedla Žleb v dolino Poden AD+ 1912 m ↑ ↓ 850 m 3 h
58. S sedla Žleb v dolino Završnice PD- 1912 m ↑ ↓ 850 m 3 h
59. S sedla Žleb k ljubeljskemu predoru PD- 1912 m ↑ ↓ 860 m 3 h
Lahek, zelo priljubljen smuk "za začetek" sezone. Na plaziščih pod Begunjščico pa je seveda potrebna previdnost. Smuk v Završnico pa je redkejša izbira.
60. Z Ljubeljščice k ljubeljskemu predoru PD- 1705 m ↑ ↓ 650 m 2 h
Z razvojem turnega smučanja je Begunjščica postala ena od najbolj priljubljenih smučarskih gora. A med severnimi grapami edino Šentanski plaz omogoča še običajen turni smuk. Vse ostalo so že alpinistična dejanja.
61. Begunjščica po Šentanskem plazu PD+ 2060 m ↑ ↓ 1000 m 3 h 15 min
Klek je priljubljen turno smučarski vrh, saj je blizu Planine pod Golico, do kamor je cesta vedno splužena. Z njegovega vrha se prav tako lahko spustimo na sedlo Rožca, od tam pa na vse tri strani: proti JZ (kot pri turi št. 22), proti S (kot pri turi št. 21), in proti JV, na Planino pod Golico. Če je naše izhodišče na severu, v Podrožci, nam v dobrih razmerah ni treba smučati na sedlo Rožca. Dobri smučarji bodo uživali v kar strmi JZ grapi. Proti JV, na Planino pod Golico, pa je mogoče smučati po več variantah.
1. Peč, zahodna pobočja F+ 1508 m ↑ ↓ 550 m 2 h 30 min
2. Peč, južna pobočja (v Rateče) PD- 1508 m ↑ ↓ 650 m 2 h 40 min