Matera in njena zgodovina

Mesto, poznano kot "la Città Sotterranea", je eno najstarejših stalnih naselij na svetu, saj dokazano obstaja že od nekako 10.000 let p.n.š. Danes je zgodovinsko središče mesta, skupaj s Parkom jamskih cerkva, na seznamu dediščine UNESCA.

Nad naseljem jamskih bivališč so menda pravo mesto zgradili Rimljani v 3. st. p.n.š., po razpadu imperija pa je doživljalo podobno zgodovinsko usodo kot druga mesta južne Italije. Najstarejše krščanske cerkve so začele nastajati kar v jamah, kasneje pa so pred jamskimi hišami in cerkvami zgradili pročelja in tudi cele hiše na površju. Tako je nastal velik splet bivališč, največje cerkve, vključno s katedralo, pa so od srednjega veka naprej seveda zgrajene na terasah nad kanjonom. Prvotno naseljeno območje nad kanjonom je bilo silno revno in seveda ni bilo komunalno urejeno, zato so po letu 1950 oblasti z dekretom preselile prebivalce v sedanje sodobno mesto, ki leži severozahodneje. Danes pa se vanj prebivalci vračajo zaradi turistov.

Ogled Matere

Za ogled bom priporočil kar pot, po kateri so nas peljali na agencijsko vodenem izletu. Težko rečem kje je najboljše parkirišče. Najugodnejše bi bilo pri cerkvi San Pietro Caveoso, a verjetno ni prav veliko. Na zahodni strani mesta pa jih je še več.

Z ogledom je lepo začeti na trgu Vittorio Veneto, kjer je tudi turistični urad. Mimo ohranjenih ostankov nekdanje mestne cisterne najprej stopimo na Belvedere Luigi Guerricchio, s katerega se odpre čudovit pogled na v celoti poseljeno stransko dolino, na grebenu desno pa kraljuje velika katedrala.

H katedrali gremo lahko po desni strani naravnost, mi pa pojdimo s trga po ulici San Biagio in kmalu bomo na trgu San Giovanni, pred istoimensko cerkvijo. Za začetek si jo velja ogledati, kasneje bomo verjetno ogled marsikatere od cerkva ob poti tudi izpustili.

Od San Giovannija še malo nadaljujemo po ulici proti severovzhodu, nato pa nas turistična pot usmeri desno in po lepih, razglednih stopniščih se spustimo v dolino, na drugi strani pa nas podobne strme uličice dvignejo do ploščadi s katedralo Sv. Marije. Veliko romansko svetišče je bilo kasneje barokizirano, vendar ta dekoracija v modernem času ni bila odstranjena (tako kot v nekaterih drugih cerkvah), zato v katedrali vidimo vse umetniše sloge, od romanike do baroka.

Pogled od katedrale na del mesta, iz katerega smo prišli, je prav zanimiv, še lepše pa je nadaljevanje proti jugu. Spet se spustimo, pred nami pa se kmalu pokaže kanjon, nad njim ploščad s cerkvijo San Pietro Caveoso, nad njo pa še stara cerkev Santa Maria di Idris, izdolbena v skale. S trga zahodno pod njo je do cerkvice le kratek vzpon, dalj časa bomo verjetno čakali za vstop v svetišče. Velja pa iti tudi po terasah okrog cerkvice, saj se odprejo lepi novi prizori.

Parkirišče: ?