Krstenica

5

Nemara ima Krstenica med vsemi Fužinskimi planinami najlepšo lego. Leži že nad gozdno mejo, obrnjena je na jug in s travnatega grebena nad njo je na vse strani prelep razgled. 

Zgodovina

Še ne dolgo nazaj smo mislili, da visoki predeli naših gora v prazgodovini niso bili poseljeni. A moderna arheologija je našla številne dokaze, da so ljudje ne samo zahajali v višje predele gora, pač pa da so tam tudi dalj časa bivali. Še zlasti v železni dobi, ko so po gorah iskali dragoceno železno rudo.

Na Krstenici in v okolici je bilo železne rude kar precej, povrhu pa ima planina tudi dober izvir pitne vode. V eni od vzhodnih kont na planini, kjer so še danes vidni ostanki rudnih jam, so našli železno ost sulice, domnevajo, da jo je v antiki njen lastnik uporabljal za lov. Hkrati z rudokopi so planine poselili tudi pastirji, redno pa so jih obiskovali tudi lovci. Danes so iskalce rude seveda zamenjali turisti.

Planina

Na Fužinskih planinah je nastal zanimiv tip pastirskih koč. Čeprav skoraj niti dve nista enaki, pa je vsem značilna neprekosljiva estetika, pa tudi funkcionalnost. V celoti so zgrajene iz lesa, le nekaj največjih ima zidane temelje. Koče so zgrajene na lesenih kolih, tako, kot koče koliščarjev na plitvih jezerih, le da je tu na planinah prostor med koli namenjen živalim. Te so lepo pod streho, pa še malce grejejo pastirje, ki so nad njimi. 

Razgled

Razgled s Krstenice je res izreden. Na jugu se onkraj Bohinjske doline vleče dolga veriga Spodnjebohinjskih gora. Prav vsakega od vrhov v glavnem grebenu razločimo. Na desni se vsa ta parada seveda konča s skupino Krna in z nezgrešljivim nosom njenega glavarja.

Nekaj minut hoje nad planino je travnat rob, pravzaprav greben Stogov, preden ta utone v gozdovih nad Vojami. Če stopimo gor na ta rob, se odpre širen pogled proti vzhodu. V daljavi so Grintovci, pa nekaj vrhov Karavank vidimo, spredaj pa so predgorja in nad dolino Voj planota Pokljuka z nekaj njenih zahodnih planin. Od gora nad Pokljuko je seveda najbolj mogočen Tosc, saj je tudi najvišji in nam najbližji. Levo od njega je še Vernar, potem pa pogled na Triglav že zastira Krsteniški Stog.

Tretji del razgleda pa sestavljajo bližnje Fužinske gore. Od Krstenice se proti visoki planoti Hribarice vleče samotna Dolina za Debelim vrhom. Na njeni desni so Stogi, na levi pa Ogradi - dolga gora primernega imena. Da izza njenega vrha vidimo Debeli vrh, se moramo že potruditi na vzhodni del planine, neizrazite in oddaljene pa so tudi vzpetine nad Hribaricami. 

Pogled na Tosc

Pogled na Ograde

Dostop

Dostopov na Krstenico je več, a velika večina pohodnikov pride na planino s parkirišča pred planino Blato. Cesta do tja je plačljiva, a iz Bohinja gor vozi tudi brezplačen avtobus.

S planine Blato pa se napotimo naprej po kolovozu, ki se sprva vzpenja proti vzhodu. A že proti vrhu prvega klanca se začnimo ozirati v levo, da ne zgrešimo možica, ki označuje odcep na lovsko pot. Ta je najbližja in zato tudi najbolj priporočljiva, je pa tudi pokrajinsko lepa. Kmalu zavije proti severozahodu, potem pa se drži bližine roba, s katerega gozdnata pobočja strmo padajo na planino Blato. Ko prehodimo ustrezno razdaljo in dobimo ustrezno višino, nas pot pripelje k lovski koči, od katere je nato proti desni (proti severu) še kakih 15 minut hoje do planine. Skupaj je vzpona za nekako 1 h 30 min.

Če lovsko pot zgrešimo, tudi nič ne de. Kolovoz pripelje na planino malo bolj naokrog, če pa bi po kateri od vlak tudi tam zašli, pa bi nas gotovo "rešila" markirana pot, ki še malo bolj severno pride na Krstenico od Koče v Vojah.

Drugi pristopi so precej daljši. S planine Blato gre markirana pot tudi na planino v Lazu, od tam pa proti vzhodu okrog Ogradov na Krstenico. S konca doline Voj gre markirana pot na Krstenico proti zahodu čez obe planini Grintovici.

S Krstenice pa planinski pohod najbolje nadaljujemo proti severu, po Dolini za Debelim vrhom. Vzponi na nekatere vrhove so prav lahki, drugi pa so dostopni z lažjim plezanjem, ki komaj na nekaterih mestih preseže I. stopnjo zahtevnosti. V dobrih razmerah je tam tudi lep svet za turno smučanje.

Parkirišče pred planino Blato: 46.3119194072773, 13.849761873954442