Barje Ledine

3

Visoko barje, ki je zaradi specifične flore in favne zaščiteno kot območje Natura 2000. Lepa kotanja je obdana s smrekovimi gozdovi in, kadar ni tam manjše jezero, vsa poraščena z močvirnim rastlinjem.

Barje Ledine z juga

Kraj je lep in samoten, čeprav so bile pred zaščito močne težnje po uporabi doline za pašništvo. Po obilnejšem deževju, zlasti spomladi in jeseni, v dolini nastane pravo jezero, ki seveda ni prav globoko - ponekod pa vendarle presega 1 m globine. Najmočnejši dotok je na jugu, kjer živahen potoček vztrajno zasipa dolino z gruščem. Z drugih strani se v kotanjo zliva še več manjših studencev. Na nasprotni strani pa je rahlo dvignjen del, kjer se je razvilo pravo šotno barje. Sicer pa dolina deluje tudi kot mrazišče, saj leži na višini 1122 m, najnižji prehod iz nje pa je še 20 m višji.

Barje je ostanek nekdanjega globljega jezera, ki se je v tisočletjih zaraslo. Sicer pa je sondiranje pokazalo, da je barje razvito na do 6,5 m debeli plasti šote, pod to pa je nekaj metrov debela plast jezerske krede.

Velikost samega barja je 6,93 ha, še eno manjše barje (0,91 ha) je severovzhodno od barja Ledine, sicer pa je velikost celotnega zaščitenega območja 22,72 ha.

Južni pritok Razcveteni severni breg

Obisk barja Ledine je prijetno pohajkovanje, ki ga je mogoče združiti s planinsko turo na Ratitovec (vsaj na Kosmati vrh, ki je od vrhov Ratitovca najbližji). Po cesti, ki čez Jelovico povezuje Železnike z Bohinjem, peljemo do razcepa Rastovka, 1122 m. Če prihajamo iz Železnikov, je to na vrhu doline, ki se vzpne na Jelovico. Tam zavijemo ostro levo, proti Ratitovcu. Po gozdni cesti peljemo proti jugu 1,3 km, nakar na velikem parkirišču parkiramo. Dobrih 100 m naprej je ta gozdna cesta tudi zaprta za javni promet (zapornica).

S parkirišča gremo še nekaj minut po cesti proti jugu, nato pa levo v dolino - lahko kar po brezpotju. Za ogled barja si je seveda treba vzeti čas. Lepo je iti okrog jezerca, a po razmočenem terenu bomo napredovali počasi, kotički z najlepšim cvetjem in zanimivim rastlinjem so navadno obdani z vodo, a po vzhodni strani gremo okrog barja lahko v poljubni razdalji od vodne gladine. Zelo lep je južni breg jezerca, od tam pa se lahko povzpnemo še malo gor ob potoku, nato pa desno po strmem bregu na cesto.

Na poti okrog barja